običajno govorenje je izraz misli, notranjega praznega govorenja, s kateri človek usmerja pozornost nase, medtem ko je na zunaj miren in obladan. Še naprej želi položaj obvladati z svojo voljo. Mnogo nezbranega in nepremišljenega govorenja je , ki prihaja iz naše podzavesti.Zaradi takih besed človek izgublja moč, ki ga želi dvigniti nad njegovo podzavest iz teme v svetlobo. S tem ohranja in krepi nagon po samovšečnosti in samopotrjevanju svojega malega jaza. In na tak način postaja suženj svojega govorenja. Tako svoje sposobnosti uporablja zato, da se brani ali za prevlado in druge s tem rani. Toda svojih sposobnosti ni dobil zato.
Kdor ima spoznanje in notranje razsvetljenje duha resnice mu postane resnica dejstvo. Kdor lahko živi z resnico in po resnici, mora izgovarjati besede, ki imajo resnični pomen in vrednost.
Tak človek v trenutku preneha z razdiralnimi besedami in govorjenjem svoje nepopolne osebnosti. Nauči se celostnega in popolnega govora, ki mu ga je Stvarnik že od začetka zapisal v zavest in srce.
To je govorica žive duše, ki se regenerira v Božanskem duhu.
To je proces notranje duhovne poti. Božanski duh v tej obnovi ustvari notranjo tišino. Minljivo lahko utiša le moč neminljivega-večnega. Ko naša zavest preneha biti sredstvo samopotrjevanja in ego-samozagledanosti, lahko postane sredstvo resnične višje resničnosti, ki jo hrani Duh božji, da je potem lahko nosilec ustvarjalne nesebičnosti.
Vse do tedaj pa človek in njegova govorica ne more govoriti razsvetljene, resnične besede.
Kdor je prišel do spoznanja in se zaveda sebe, komur je prvotna Beseda segla v dušo in srce, spozna, da takšnega notranjega razsvetljenja nikoli ne more doseči z vajo glasu, govora, telesa ali z metodo izločanja notranjih žlez. Besedne formule-mantre ne prikličejo duha resnice, ampak ga hočejo uničiti, v kolikor je prisoten v njem.
Človek mora zaslišati glas duše večno Besedo. To je naloga, ki je za človeka pomembna, kajti ko spozna posvečen, zdravilen govor izvira in ga začenja razumevati, lahko šele osvobodi svoj govor sprejetih in naučenih miselnih vzorcev.
Človek mora v svojem najglobljem bistvu odkriti v sebi Stvarnikovo besedo, ji nato prisluhniti in jo končno tudi razumeti. Kajti ta beseda daje življenje. Ta beseda je stvaritev, je rast, razvoj in večna Ljubezen.
vse dobro vsem in lep
pozdrav od Mirana.

[ Odgovori na to | # ]