Dragi Stojči,

prekrasna pesem, primerna za predbožični čas, ko si pogledamo znotraj v srce in naše človeško delovanje. Če odmislimo vso veličastno simboliko, ki jo vsebuje deset božjih zapovedi, na katerih ne sloni samo krščanski etos, temveč tudi vsa naša kultura, in se zazremo okrog sebe, ugotovimo, da ni nič zgoraj in nič spodaj, vse kar je smo mi znotraj sebe. Znotraj nas se začne razodevati močnejši svet od narave in vseh njenih dražljajev. Znotraj nas se rodi notranja beseda, ki je lahko hladna ali prisrčna. Ta je bila dolgo v globokem molku in nato se je v obliki žive vode vrelcev duha naselila v nas. Je polna modrosti in moči, skrivnosti in duhovnega bogastva, le odkriti jo moramo. Utelesena je v lupini našega zvoka, naše podobe v dotiku duha z zemljo in nebom. Ljubezen je zastopnica vsega njenega čustvenega življenja, ki ga nosi v sebi. Zato ima predbožični čas več razsežnosti in ne le praznovanje in nakupovanje dobrin in obdarjanje. To naj bo čas, ko naj izrečemo in izkažemo drug drugemu čimveč prisrčnih dobrih želja in namenov, beseda naj bo posredovalka vrednot, ki jih čutimo v sebi, beseda naj bo ustvarjalka novih oblik in vsebin medsebojnega zaupanja in ljubezni, ki jih črpamo iz desetih božjih zapovedi. Zato je prav, da si nas po sledeh zavesti spomnil nanje v vseh pomenih, ki si jih v pesmi obudil in jih izražaš. V tem predbožičnem času želim vsem ljudem, da bi v srcih občutili vse tiste vrednote in darove, ki jih vse prevečkrat prezremo ali jih utesnjujemo v predale našega ozkega vsakdana. Obuditev ljubezni med nami je eno izmed najpomembnejših znamenj časa, ki naj nas spremlja v našem življenju.
Zato želim mir in ljubezen vsem ljudem na zemlji.

Tatjana Malec

[ Odgovori na to | # ]