Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

Vsi imamo po telesu glivice, ki jih je najpogosteje najti na koži rok in nog, a tudi v sluznici ust, nosu in črevesja. Glivic je več kot sto vrst in večina jih je neškodljivih. Toda obstaja tudi približno petdeset vrst patogenih glivic, ki lahko povzročijo lokalne glivične okužbe kože, lasišča, nohtov, nožnice ali ustne votline, zelo redko pa resnejše oblike bolezni.

Okužba z glivico kvasovko kandido je ena od pogostejših. Navadno okuži kožo in sluznice. Največkrat živi v prebavilih in v nožnici ter ne povzroča težav, kadar so razmere posebno ugodne (toplo in vlažno okolje) ali je posameznikov imunski sistem oslabljen, pa lahko ta kvasovka okuži kožo.

GLIVIČNO VNETJE NOŽNICE
Vulvo-vaginalna kandidiaza je ena od najpogostejših okužb, ki jih obravnavajo v ginekološki ambulanti. Pri glivičnem vnetju je izcedek povečan: najpogosteje spominja na skuto in je bele barve, praviloma je povezan z bolečinami pri mokrenju in s srbenjem. Na zunanjem spolovilu so razjede, ki so lahko zelo pekoče, zunanje spolovilo in nožnica sta nemalokrat pordela in otečena. Glivična obolenja se največkrat pojavljajo pri nosečnicah, pri ženskah s sladkorno boleznijo, pri ženskah, ki jemljejo oralno kontracepcijo ali nadomestno hormonsko zdravljenje in pri nekaterih ženskah, ki se zdravijo s širokospektralnimi antibiotiki.

Enostavna in zapletena oblika glivična vnetja
Zdravniki razlikujejo med enostavnimi in zapletenimi oblikami vulvo-vaginalne kandidiaze. Enostavne oblike se pojavljajo občasno in jih v 80 do 90 odstotkih povzroči Candida albicans. Klinična slika je pri tej obliki blaga. Pri zapletenih oblikah se vulvo-vaginalna kandidiaza ponovi več kot štirikrat na leto. Klinična slika je izrazitejša, obolenje pa povzroči Candida tropicalis ali Candida glabrata.

Zdravljenje
Ginekolog postavi diagnozo na osnovi klinične slike in izcedka. Diagnozo potrdi z mikološkim pregledom (nativni izvid in kultura); priporočljivo je opraviti diferenciacijo kvasovk (Candida albicans, Candida species), nadaljnjo specifikacijo kvasovk in testiranje občutljivosti na antimikotike, zlasti pri imunsko oslabelih bolnicah.
Žensko pregledajo, ji odvzamejo izcedek in ga pregledajo pod mikroskopom, s čimer potrdijo prisotnost gliv. Če gre za enostavno obliko, je zdravljenje preprosto. Zdravljenje poteka 1 do 3 dni, s sredstvom v obliki kreme ali vaginalnih vložkov, ki ga ženska nanaša lokalno. Pri zapletenih oblikah kandidiaze je zdravljenje dolgotrajnejše in lahko traja od 10 do 14 dni. Pri teh oblikah ženski vzamejo bris iz nožnice, da ugotovijo, katera glivica je povzročila obolenje, nato pa ga ciljano zdravijo. Kandida ne spada med prenosljive povzročitelje; če partner nima težav, ga ne zdravijo. Zdravljenje partnerja pride v poštev, če ima pordelo kožo ali drobne bele izpuščaje na penisu, a tudi v primeru, če pri ženski prihaja do ponavljanja vnetij.

Vnetje se lahko ponovi
Kvasovk ni možno v celoti odstraniti, saj so del naše bakterijsko-glivične flore, zato se vnetje lahko ponavlja. Če se vnetje pojavi več kot štirikrat na leto ali celo vsak mesec, se zdravnik odloči za vzdrževalno zdravljenje, ki traja šest mesecev. Ženska po navodilu ginekologa jemlje po eno tableto protiglivičnih zdravil na teden/mesec in to ponavlja od tri do šest mesecev. V tem obdobju se število ponovitev vnetij pomembno zmanjša.

Kandida V KOŽNIH GUBAH ali popku povzroči rdeč izpuščaj, pogosto z lisami, iz katerih mezi belkast izloček. Pojavijo se lahko majhne pustule, zlasti ob robovih izpuščaja, ki lahko srbi ali peče. Izpuščaj, ki nastane okrog zadnjika, je hrapav in srbi. V ustih kandida povzroči tako imenovane GOBICE; kremno bele lehe se držijo jezika in ustne sluznice ter pogosto bolijo. Odpraskati jih je možno s prstom ali žlico.Predispozicijski dejavniki so: sladkorna bolezen, jemanje lokalnih kortikosteroidov za zdravljenje obolenj v ustni sluznici (Lichen planus, afte), jemanje steroidnih aerosolov za zdravljenje astme, sjögrenov sindrom, pomanjkljiva ustna higiena oslabelih bolnikov.
ANGULARNI HEILITIS je okužba ustnih kotičkov s kandido, ki povzroči drobne razpoke in rane. Pri starejših ljudeh lahko obolenje povzroči slabo prileganje zobne proteze, zaradi česar ostajajo ustni kotički vlažni. Praviloma takšne okužbe s kandido zdravijo z antimikotičnimi kremami in losjoni, včasih v kombinacijami s kortikosteroidnimi mazili.

TINEA je glivična okužba kože, ki jo povzročajo različne glivice. takšna okužba je zelo pogosta na stopalih, navadno se pojavi v toplem vremenu. Okužbo največkrat povzročita glivici Trichophyton in Epidermophyton, ki uspevata v toplih, vlažnih predelih med prsti na nogah. Pojavi se lahko tudi blago ali močno luščenje s srbečim, hrapavim in bolečim izpuščajem med prsti in ob straneh stopala. Okužbo v dimljah povzročajo različne glive, tudi kvasovke. Tovrstna okužba je pogostejša pri moških in se pojavlja predvsem v toplem vremenu. Povzroča rdeče, obročaste predele, včasih z drobnimi mehurčki na koži okrog dimelj in na notranji strani stegen, ki srbijo in bolijo. Na lasišču povzročata okužbe glivici Trichophyton ali Microsporum, tovrstne okužbe pa so zelo nalezljive. Pojavi se nekoliko srbeč, rdeč izpuščaj, ki se lušči, ali izpadanje las na mestu okužbe brez izpuščaja. Tudi kjerkoli na trupu lahko pride do okužbe z glivico Trichtophyton, ki vpliva na nastanek rožnatega ali rdečega izpuščaja, včasih v obliki kolobarjev s čistim osrednjim delom. Večino okužb je možno odpraviti z antimikotičnimi kremami ali s praški. Kremo je treba nanašati dvakrat na dan, zdravljenje pa traja še 7 do 10 dni po izginotju izpuščaja.
Ptiyriasis versicolor je glivična okužba, ki na koži povzroči bele ali svetlo rjave lise in preprečuje, da bi koža porjavela, le redko pa jo spremlja srbenje. Obolenje je pogosto predvsem med mladimi odraslimi. V poletnem obdobju in pri temnopoltih lahko opazimo nastanek svetlih lis, pozimi in pogosteje pri svetlopoltih pa se lahko pojavijo temne lise. Lise se pojavljajo predvsem na prsih in hrbtu in se lahko rahlo luščijo; manjše lise se sčasoma združijo v velike. To okužbo navadno ozdravijo s šamponom proti prhljaju, ki vsebuje ketokonazol ali 1-odstoten selenov sulfid.

GLIVIČNE OKUŽBE NOHTOV
Onihomikoze so glivične okužbe nohtov, ki lahko prizadenejo tako nohte na rokah kot tudi nohte na nogah. Tovrstne glivične okužbe so zelo razširjene, razvijajo se več let, so trdovratne in se rade ponavljajo. Okužbe nohtov na nogah največkrat povzročijo tako imenovani dermatofiti, na nohtih rok pa so to običajno kvasovke. Za te okužbe nismo vsi enako dovzetni; pomembno vlogo igra tudi genetska nagnjenost. Pogostejše so pri bolnikih s sladkorno boleznijo in starejših ljudeh, predvsem pri tistih, ki imajo bolezni perifernega žilja ali živčevja. Okužbe pri mlajših ljudeh so največkrat posledica poškodb nohtov ali kože na stopalih. Pogostejše so pri ljudeh, ki so športno dejavni in veliko obiskujejo športne objekte, javna kopališča, bazene, savne … Za okužbe so dovzetnejši tudi imunsko oslabeli ljudje, ne glede na starost.
Glivične okužbe so nalezljive, vendar je pri tem zelo pomembna individualna dovzetnost. Možno je, da se okužbe stopal med družinskimi člani prenašajo posredno, prek okuženih predmetov, kot so brisače in copati, morda tudi z obutvijo in nogavicami. Možnost prenosa je večja povsod, kjer se zadržuje veliko ljudi in je veliko vlage, ki glivicam omogoči preživetje, torej na kopališčih, v bazenih in savnah.

Predispozicijski dejavniki: bolezni perifernega ožilja, periferna nevropatija, ponavljajoče se poškodbe nohta, ortopedske nepravilnosti stopala, sladkorna bolezen, okužba s HIV, imunska oslabelost organizma, pri onihomikozi nohtov rok redni stiki z vodo, čistili in živili z visoko vsebnostjo sladkorja, hiperhidroza, akroasfiksija, bolezni ščitnice, Mb. Raynaud, Mb. Cushing.

Na rokah in nogah se okužba razvija drugače
Glivična okužba nohtov poteka počasi, lahko tudi več let. Na nogah se glivične okužbe najprej pokažejo na prostem delu nohta. Ta postane motno obarvan, odstopa od podnohtja, lahko je tudi zadebeljen, krhek in lomljiv. Če okužba ni zdravljena, napreduje po nohtu navzgor, vse do zarodnega dela nohtne plošče. Kadar je okužen tudi ta del nohta, so glivice posledično navzoče v vsej nohtni plošči. Noht je v celoti zadebeljen in motne barve, pridruži se lahko tudi vnetje kože obnohtja.
Okužba na nohtih rok se praviloma začne na obnohtju in se od tam širi navzdol proti prostemu delu nohta. Za tovrstno okužbo so dovzetnejše ženske, predvsem tiste, ki pogosto močijo roke. Kadar se kandida razraste na obnohtju, gre za kandidiazno paronihijo, ki povzroči bolečo oteklino in gnojenje. Okuženi nohti se lahko belo ali rumeno obarvajo in odstopijo od nohtne posteljice. Če je povzročitelj okužbe glivica Trichtophyton, ki običajno povzroči okužbo na nogah, napade nastajajoči del nohta, ki se zadebeli, izgubi lesk in je izmaličen. Okuženi noht lahko odstopi, se kruši ali lušči.

Okužba poteka počasi
Glivična okužba lahko prizadene vse nohte na rokah in na nogah, vendar klinične izkušnje kažejo, da je najpogosteje prizadet nožni palec, eden ali oba. Okužba pogosto več let ostane le na nohtih palcev nog. Če je ne zdravimo, se sčasoma razširi na druge nohte. Na nohtih rok se okužbe širijo hitreje, običajno že po nekaj mesecih, medtem ko se okužbe z nožnega palca lahko začnejo širiti šele po več letih. Okužba z glivicami večinoma ostane na koži. V nekaterih primerih, zlasti če traja daljši čas in ni zdravljena, se lahko s stopal prenese na druge dele telesa, največkrat na kožo dimelj, trupa, dlani in nohtov rok, lahko pa tudi na druge predele kože, včasih celo v lasišče.

Zdravljenje po diagnozi
Pravilo pri zdravljenju glivičnih obolenj je, da pred začetkom zdravljenja dokažemo povzročitelja ali vsaj bolezen. Ko zdravnik ve, za katere glivice gre, lahko izbere najustreznejšo obliko zdravljenja. Zdravnik lahko dokaže navzočnost glivic le ob pomoči laboratorijske preiskave; s topim instrumentom popraska ali odlušči nekaj celic s površine prizadetega nohta ali kože, v laboratoriju pa ugotovijo navzočnost glivic. Glivične okužbe nohtov zdravijo sistemsko, lokalno ali kombinirano. Zdravnik najprej začne s sistemskim zdravilom, razen če pri bolniku obstajajo kontraindikacije. Lokalni antimikotiki, uporabljeni v samostojni terapiji, pogosto niso dovolj učinkoviti, tudi če so ustrezno izbrani. Uspeh zdravljenja je najboljši, če se zdravljenje začne v zgodnji fazi razvoja okužbe in če je človek sicer zdrav, brez drugih kroničnih bolezni, zlasti sladkorne bolezni. Četudi okužbo zdravijo, obstaja možnost, da se bo ponovila. Okužba se lahko ponovi, če glivice niso bile povsem odstranjene oziroma uničene, lahko pa se pojavi vnovična okužba že pozdravljenega nohta. Če terapijo izpeljemo do konca v skladu z zdravnikovimi navodili in okužbo v celoti pozdravimo, smo zelo omejili možnost ponovitve. Če okužba traja več let, se uspešnost zdravljenja zmanjša.

Nives Pustavrh
Vir: Sanja Lončar, Rajko Škarič, Adrijana Dolinar (2007) Resnice in zmote o kandidi.

Preprečite okužbe
Glivice imajo rade višje temperature in vlago, zato je osnovni preventivni ukrep, da se temu izogibamo. Za okužbe nohtov in stopal je priporočljiva raba antimikotikov v obliki pršila ali posipa za notranjost obutve. V javnih kopališčih, savnah, hotelskih sobah, ob plavalnih površinah in po telovadnicah ni priporočljivo hoditi brez primerne zaščitne obutve. Nohtov ne smemo prirezati prekratko. Na nogah naj bodo oblikovani ravno, odsvetovano je tudi prirezovanje kožice. Na poškodovan noht in obnohtno tkivo, na razmočene in zmehčane predele med prsti in v kožnih gubah, kjer se koža že sicer drgne, se glivice naselijo še prej, zato pozornost ni odveč tudi pri športnikih, med katerimi so tovrstne poškodbe pogoste. Glivična okužba pogosto nastane med nožnimi prsti, pri športnikih zaradi dolgotrajne nošnje športne obutve, podobno se lahko zgodi tudi zaradi tesnih obuval. Tako imenovano atletsko stopalo se kaže z rdečico, luščenjem kože in mehurčki, ki skelijo in srbijo. Če veliko močimo roke, je smiselno uporabljati kakovostne zaščitne rokavice, po delu pa si roke umijemo in temeljito osušimo. Previdnost velja tudi pri vseh, ki imajo veliko opraviti s slaščicami, saj sladkor pospešuje razmnoževanje glivic na koži in nohtih. Nohte strižemo na kratko in pazimo, da ne poškodujemo kožice. Sprožilni dejavniki za glivična vnetja nožnice so stres ter perilo, ki ni dovolj zračno ali izdelano iz umetnih snovi. Po kopanju ali savnanju si je treba preobleči kopalke, po vsakem umivanju pa se je treba skrbno obrisati. Zdravniki odsvetujejo se rabo dražečih mil, izpiranje nožnice z vodo in rabo deodorantov. Najprimernejša so mila z nizkim pH in brez dodanih parfumov. Tudi oblačila, ki niso zračna, lahko povzročijo vlažnost kože, ki ugodno vpliva na razvoj glivic. Zračna oblačila so priporočljiva zlasti takrat, ko se bolj znojimo, denimo med športno dejavnostjo ali na potovanju.
Okvirček
Predispozicijski dejavniki za okužbo s kandido: lokalna okvara kože (mehanična iritacija, poškodbe, dermatitis različne etiologije, maceracija), debelost, sladkorna bolezen, okužba s HIV, nevtropenija, onkološka obolenja (limfomi, levkemije, karcinomi), jemanje sistemskih antibiotikov ali imunosupresantov.

KANDIDA V ČREVESJU
V črevesju prebiva na milijarde bakterij in glivic, ki sodelujejo pri prebavi. Če je vse v redu, v črevesju prevladujejo mlečnokislinske bakterije. V prebavilih je v manjšem številu prisotna tudi kandida, vendar tam lahko proizvaja strupene snovi, ki poškodujejo oblogo v črevesju. Zdravo razmerje poruši jemanje antibiotikov ali kontracepcijskih tablet ter prehrana z veliko sladkorja in rafiniranih ogljikovih hidratov. Posledica tega je, da skozi črevesje zdrsnejo tudi večje molekule hrane, ki niso povsem prebavljene. Kri ne prepozna teh molekul, zato jih obravnava kot sovražne. Tako imunski sistem lovi in nevtralizira molekule, ki ne spadajo v kri. Hrana tako ni deležna normalne prebave (to opravijo mlečnokislinske bakterije), zato v želodcu vre in nas skoraj vse, kar zaužijemo, napenja, v kri pa ne pridejo dragocene sestavine, ki jih potrebujemo. Zato nam manjka vitalnih snovi in smo utrujeni, v debelem črevesju pa se kopiči zavreta hrana, ki nas zastruplja. Simptomi kandide so pogosta izčrpanost, pešanje pozornosti in spomina, bolečine v želodcu, otopelost, pomanjkanje želje po spolnosti, nerazložljiva žalost in jok, mrzle roke in noge, bolečine v mišicah in driske ali zaprtja.

V boj s hrano
Pomagate si lahko z dieto. Prepovedani so vsi sladkorji, tudi tekoči (med in melasa). Izogibati se je treba sadju in suhem sadju, beli moki in pecivom. V majhni meri je dovoljena raba polnozrnatih žit. Izogibati se je treba vsem živilom, ki vsebujejo kvasovke: pivski kvas v obliki prehranskega dopolnila in vsa peciva s kvasom, alkohol, kis (in vse, kar je vloženo v kisu). Priporočljivo je uživanje zelene zelenjave, izdelkov iz soje, oreškov, olj, semen, jogurta, jajc, rib in mesa. Hrana naj vsebuje veliko balastnih snovi, namesto mleka uživajte fermentirane mlečne izdelke, jejte veliko kislega zelja, kisle repe ali fermentirane soje v obliki tempeha in misa. Dovoljena sta tudi oljčno olje in kokosova maščoba, ki vsebuje lavrinsko in kaprijsko kislino ter deluje neposredno proti glivicam, ne prizadene pa mlečnokislinskih bakterij. Kandido odganjajo svež česen, čemaž in bakterija Lactobacilus acidophillus, ki spremeni pH v prebavnih organih in pri tem proizvaja hidrogen peroksid, ta pa ubija kandido. Priporočljivi so tudi čisti mlečni fermenti, ki jih dobite v specializiranih trgovinah. Koristni so še sirotka, izvleček iz grenivkinih pečk ter eterična olja origana in poprove mete.