Začarani krog žrtev-napadalec je le še en člen v verigi zasužnjevanja. Tako neprizanesljiv je, da se večina posameznikov sploh ne zaveda, kako je njihovo življenje krog stalnega izmenjavanja vlog žrtve in napadalca. Ko so žrtve, imajo seveda nekoga ali nekaj, kogar ali kar krivijo za to, kar se jim je zgodilo. In tudi ko so napadalci, pripisujejo ali sprejemajo krivdo.

S tem krogom je povezana tudi energija "rešitelja".

V svojem času, od izpred rojstva do sredine tridesetih let, sem izkusila veliko fizičnega, čustvenega in psihičnega nasilja. Bilo je zelo domišljeno in vztrajno. Cilj je bil, da se me zasužnji kot žrtev ali napadalca ali da se me odstrani. A ni delovalo, ker se nikoli nisem identificirala z nobeno od teh vlog. Šlo je preprosto za izkušnje.

Nekajkrat je bila bolečina tako mučna, da sem se odločila umreti. Vendar spoznala sem dvoje: da mi moj višji jaz ne pusti umreti in da je vse, kar moram narediti, zaustaviti napadalce tako, da se umaknem iz nastale situacije ali da iz svojega okolja odstranim njih. Da pa bi se spustila v njihovo igro in se počutila kot žrtev, dopuščala nasilje ali sama postala nasilna, ni prišlo v poštev.

V vloge žrtev in napadalcev je vkodirano, da poskušajo - zavestno ali nezavedno - v svojo igro pritegniti tudi druge. In prav za to gre. Za igro. Brez razsodnosti.

Zelo pomembno je, da se ob prehajanju v novo paradigmo zavemo, da sami upravljamo svoje izkušnje na planetu in onkraj njega. Da sami odločamo, s čim se strinjamo in s čim ne. Enako velja za "žrtve" in "napadalce".

Mnogi, ko to preberejo, pomislijo: "Kaj pa nedolžen otrok, ki je bil posiljen ali umorjen? Otrok ni izbral tega!"

Ta misel ima veliko vidikov. Eden od njih je, da s tem trdimo, da otok ni celostno, božansko, neskončno bitje, ki je izbralo, da pride na Zemljo po izkušnjo s hudodelcem. S tem se razglasimo za vzvišenega nad otrokom kot popolnim posameznikom.

Naslednji vidik je to, da če (živemu ali mrtvemu) otroku pošiljamo energijo "žrtve", s tem utrjujemo "žrtveno kletko", v kateri je bitje, in mu dodatno otežujemo izhod iz tega kroga. Enako velja za storilca. Če namreč o nekom mislimo kot o žrtvi ali napadalcu, mu s tem nižamo vibracijo. In verige zasužnjevanja so narejene iz "nizkih vibracij".

Spet drug vidik je, da smo se na določenem nivoju vsi odločili priti sem in pozabiti, da smo neskončni in božanski. Strinjali smo se, da vstopimo na planet, na katerem velja močna struktura odnosov žrtev-napadalec. Poglejte si kakšno zgodovinsko oddajo na televiziji in videli boste, kako utrjen in prevladujoč je na planetu ta program. To je okrepilo tisto točko v sporazumu, v kateri smo privolili, da bomo "izkusili" tovrstne situacije kot udeleženci ali kot "opazovalci".

Ali to pomeni, naj ne naredimo ničesar, ko vidimo ljudi, polno zapletene v takem krogu? Ne. V našo zavest so prišli zato, ker hočejo ven iz tega kroga. Pripravljeni so na izstop. Oba, žrtev in napadalec, sta s tem "opravila".

Torej, v ta način zdaj ne privolimo več. Zanj v novi paradigmi ni prostora. Kdor hoče krog zlorabe nadaljevati, lahko preprosto odide drugam.

Potem predelajmo vsa močna čustva, ki pridejo na plan, ko vidimo ljudi v tem krogu. In ko so čustva povsem vdelana nazaj v enost, recimo: "Žrtev/napadalec, neskončno, božansko bitje si, zmoreš se pomakniti v novo izkušnjo opolnomočenja in se osvoboditi iz kroga žrtev-napadalec. In če se ne odločiš izstopiti iz tega kroga, nisi dobrodošel, da bi to izkušal v moji realnosti, kajti v to ne privolim."
Nato se umaknimo s poti in dovolimo, da človeka/ljudi prelijeta svetloba in ljubezen.

Če nam je lažje reči "božansko bitje si" žrtvi kot napadalcu in veliko lažje povedati napadalcu "nisi dobrodošel, da bi to izkušal v moji realnosti," kot pa žrtvi, potem moramo predelati svoje "obsodbe" in s tem povezano energijo "rešitelja".

Če ni žrtev in napadalcev, potem ne moremo imeti niti rešiteljev. :)

Še en vidik prej navedene misli je ta: krog žrtev-napadalec uporablja "elita" za to, da ostajajo množice zasužnjene. Zato se je običajnim ljudem še težje premakniti izven svoje osebnosti žrtve ali napadalca.
Pripadniki "elite" ustvarjajo konflikte, vojne, "teroriste", gestapovsko nasilje na letališčih in drugod, poleg tega pa s psihološkim mučenjem zavzeto rekrutirajo služabnike, ki potem posameznike prisilijo, da zagrešijo dejanja skrajnega nasilja, to pomeni, da vzamejo življenje (svoje ali koga drugega).
Ko poganjajo ta krog, kot da je to "normalno", okolje dodatno polnijo z dramo in strahom, ki sta za nizkovibracijske entitete prava poslastica.

Torej, ko gledamo to "elito" kot celoto ali se osredotočimo na njene pripadnike, recimo: " [Predsednik Obama], neskončno, božansko bitje si, zmoreš se pomakniti v novo izkušnjo opolnomočenja in se osvoboditi iz kroga žrtev-napadalec. In če se ne odločiš izstopiti iz tega kroga, nisi dobrodošel, da bi to izkušal v moji realnosti, kajti v to ne privolim."

Nato se umaknimo s poti in dovolimo Izvoru, da prek nas pošlje svetlobo in ljubezen tej skupini ali osebi.
Zanimivo vprašanje: ko ste zgoraj videli predsednikovo ime, ste ga videli kot žrtev ali kot storilca? Ko je nekdo globoko v tem krogu, je težko določiti, kje se konča ena in začne druga vloga.

Inelia Benz

Prevedeno po originalu: I am a victim!! - A link in the Chain of Enslavement