Tokrat smo z vprašanji preverjali, kako dobro naši bralci poznajo zunanjo politiko EU. Po odgovorih sodeč pogrešajo bolj usklajen nastop, ko gre za skupna politična prizadevanja, a hkrati priznavajo, da postaja EU na svetovnem diplomatskem parketu spoštovan igralec.
Ko je beseda nanesla na razvojno pomoč revnim državam, so se vsi strinjali, da je prav, da kdor ima, deli s tistim, ki nima. V anketi so sodelovali Suzana, Marko in Katja.
1. Kako ocenjujete enotni nastop EU na področju zunanje politike? Menite, da države članice dovolj prepričljivo premagujejo medsebojne razlike in uspešno zastopajo skupne evropske interese, ko gre za podnebne spremembe, človekove pravice in druge globalne izzive?
2. Menite, da je EU na področju svetovne diplomacije dovolj vpliven in spoštovan igralec? Ali pričakujete, da bo novo diplomatsko telo, Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS), ki je začelo delovati decembra lani, povečalo vpliv EU v mednarodni skupnosti?
3. Se strinjate s politiko EU, da del sredstev namenja za razvojno pomoč državam tretjega sveta in del sredstev za človekoljubno pomoč ob naravnih in drugih nesrečah? Kakšen znesek bi se vam zdel primeren za razvojno pomoč državam v boju proti revščini? Koliko pa ste na letni ravni pripravljeni prispevati za človekoljubne namene?
Mnenja
1. Menim, da je enoten nastop EU na področju zunanje politike nujen pogoj za njeno uspešno delovanje in za uveljavitev skupnih interesov. Med članicami EU obstajajo velike razlike v stopnji gospodarske razvitosti in politične zrelosti, zato so različni tudi njihovi interesi, prednostne naloge in stališča. Kljub temu menim, da je usklajevanje razmeroma dobro in nastop navzven kar uspešen.
2. EU je po mojem mnenju enakovreden sogovornik in aktiven igralec v svetovnem dogajanju. Sodeluje v razpravah o vseh ključnih mednarodnih zadevah in je pri tem precej učinkovitejša, kot bi bila posamezno vsaka država članica. Menim, da bo nova služba morda lahko poenostavila usklajevanje stališč, verjetno pa vpliva EU v mednarodni skupnosti ne bo dodatno povečala.
3. Da, vendar višine zneska ne morem komentirati. V svetu je bodisi zaradi naravnih nesreč bodisi zaradi političnih razmer žal vedno več pomoči potrebnih, prav tako se vse bolj zavedamo razlik med razvitimi in nerazvitimi. Vsekakor je prav, da tisti, ki lahko, deli svoje imetje s tistim, ki ga potrebuje. Enako ali še bolj pomembno kot višina teh sredstev je, kakšen je namen njihove uporabe in način razdelitve. Ko gre za humanitarne prispevke, običajno prispevam po trenutnem občutku.
Suzana, 50 let, Ljubljana
1. Rekel bi, da so države članice Evropske unije trenutno med seboj premalo usklajene, da bi bilo reševanje teh problemov učinkovito, saj še vedno predvsem skrbijo za lastne interese. Vsekakor pa je tlakovana neka osnova, ki naj bi v prihodnosti pripeljala do uspešne politike spopadanja s problemi, kot je denimo skrb za okolje.
2. Mislim, da je Evropska unija rahlo podcenjena v svetu diplomacije, ne toliko zaradi pomanjkanja truda kot zaradi dejstva, da ostali pomembni akterji nanjo še vedno gledajo malce zviška. Dodatno diplomatsko telo ji lahko v tej situaciji samo koristi, seveda v primeru, da njegova učinkovitost ne bi trpela na račun prevelike količine birokracije.
3. Strinjam se s politiko razvojne pomoči državam v razvoju, čeprav težko ocenim, kolikšen znesek bi bil primeren. Po mojem mnenju pa bi bilo v času krize, razmaha revščine in pomanjkanja delovnih mest treba predvsem poskrbeti za prebivalce EU, saj bo zveza le tako lahko napredovala do ene ključnih vlog v svetovni politiki in bo kot takšna tudi v večji meri sposobna pomagati državam tretjega sveta.
Marko, 35 let, Novo mesto
1. Menim, da je nastop EU velikokrat enoten samo v namenu, potem pa je ta enotnost na preizkusu ob prvem izzivu ali oviri. Starejše države članice pri tem pogosto vrednotijo svoje stališče višje kot stališča ostalih. Z naštetimi globalnimi izzivi se EU v svojih smernicah in ukrepih dokaj dobro spopada, na žalost pa na primer prav v boju proti podnebnim spremembam nima dovolj moči v primerjavi z ostalimi velesilami.
2. Mislim, da se položaj EU v svetovni diplomaciji krepi. Dlje kot bo delovala navzven kot celota, pomembnejši igralec na področju svetovne diplomacije bo, saj je v odnosu do velikih igralcev v svetovnem merilu takšno združevanje nujno. Kljub temu pa menim, da države članice ne bodo zapostavljale svojih diplomatskih aktivnosti, saj bilateralni odnosi prinašajo več neposrednih koristi za določeno državo.
3. Strinjam se s tem, da EU namenja razvojna sredstva državam tretjega sveta, saj to prispeva k boljšim možnostim zanje in lepši prihodnosti vseh, a hkrati je treba razmisliti, kako jim pomagati tudi drugače. Glede dajanja sredstev za humanitarno pomoč pa težko ocenim, koliko pomoči je dovolj, preveč je gotovo ni. Ob vseh naravnih nesrečah večjih razsežnosti je gotovo treba premisliti tudi o povečanju prispevka za humanitarno pomoč.
Tokrat smo z vprašanji preverjali, kako dobro naši bralci poznajo zunanjo politiko EU. Po odgovorih sodeč pogrešajo bolj usklajen nastop, ko gre za skupna politična prizadevanja, a hkrati priznavajo, da postaja EU na svetovnem diplomatskem parketu spoštovan igralec. 
