Življenjski slog brez odpadkov gre z roko v roki s kupovanjem blaga iz druge roke. S tem se izognemo nepotrebni embalaži ter preprečimo, da bi stare, še zmeraj uporabne stvari pristale na smetišču.
V Sloveniji imamo kar nekaj trgovin z rabljenimi oblačili, centrov za ponovno uporabo, starinarnic (glej Karto mojstrov), bolšjih trgov, predvsem pa je rabljeno blago postalo veliko bolj dostopno s spletnimi portali. Pri nas sta najbolj znana Bolha.com in najbolj solidarnostni Podarimo.si. Na teh mestih se lahko reči, ki jih več ne potrebujemo, znebimo, jim zagotovimo nove lastnike ter se s tem izognemo »proizvajanju« dodatnih smeti.
Če se vam da malce prebrskati, si lahko po zelo ugodnih cenah (ali celo zastonj) omislite povsem funkcionalne kose, z malo domišljije in primernim mojstrom (ali premnogimi nasveti DIY na spletu) pa lahko marsičemu vdihnete tudi novo življenje. Stili, kot so vintič, retro, rustikalni, industrijski, etno, šik, oguljeni šik …, kar kličejo po brskanju po podstrešjih naših (starih) staršev.
Če se sami ne čutite usposobljeni za prenovo kosov pohištva, se boste najbrž za to obrnili na različne mojstre. Med temi mojstri so tapetniki, ki se med drugim ukvarjajo tudi s prenovo oblazinjenega pohištva (zato bi jih radi dodali na našo Karto mojstrov). Tapetništvo je stara obrt, in čeprav izdelujejo tudi nove kose oblazinjenega pohištva, se nas vedno več zateka k njim s starimi kosi. Midva sva se odločila prenoviti kultne stole Nika Kralja (Lupina). Ker imamo tapetnika v družini, nama je dal nekaj nasvetov, in v enem popoldnevu je bil stol prenovljen (sliki), naslednji konec tedna sva dokončala še tri.
Če najdemo kak star kos pohištva (po možnosti celo zastonj), bomo Slovenci najbrž (iz različnih razlogov) razmislili o prenovi. Koliko pa nas skrbi za okolje, ko gre za nekaj, kar ima še garancijo in lahko namesto popravila zahtevamo nov izdelek?
Govorila sem z gospodom Ozmecem, ki dela za podjetje v tuji lasti, ki izdeluje končne izdelke za enega največjih prodajalcev pohištva v Sloveniji. Pravilnik o blagu, za katerega je treba izdati garancijo za brezhibno delovanje, kot tako določa tudi hišno pohištvo. V garancijskem roku lahko kupec od garanta zahteva brezplačno odpravo napake.
Če napake ni mogoče odpraviti ali je podjetje ne odpravi v 45 dneh (za ta čas stranka dobi nadomestni kos pohištva), lahko kupec zahteva zamenjavo za brezplačen nov izdelek. V praksi, pravi gospod Ozmec, jih pravico do garancije uveljavlja kakih 11 % (leta 2017 so bile to 203 stranke), med temi je 15 % star kos pohištva zamenjalo z novim. Ob tem sicer ocenjuje, da vsaj 30 do 40 % strank poskuša izsiliti zamenjavo starega z novim, a podjetje pozna zakon in tem pritiskom ne popušča. Stare kose pohištva nato razstavijo in dele reciklirajo materialom primerno.
Slovenski potrošniki se vedno bolj zavedajo svojih pravic in jih poskušajo uveljavljati, kadar je le mogoče. Pri nas je nekoč prevladovalo prepričanje, da je vse, kar je novo, tudi boljše, zato pri uveljavljanju garancije marsikdo poskuša doseči, da bi mu namesto popravila izdelek zamenjali z novim. Resnično dvomim, da ob tem kdo sploh pomisli na to, da s takim ravnanjem dodatno bremenimo okolje in siromašimo dragocene naravne vire. Današnji trend kljub vsemu kaže, da marsikdo pomisli na popravilo: navsezadnje smo le ugotovili, da novo ni zmeraj boljše.
Življenjski slog brez odpadkov gre z roko v roki s kupovanjem blaga iz druge roke. S tem se izognemo nepotrebni embalaži ter preprečimo, da bi stare, še zmeraj uporabne stvari pristale na smetišču.
