Da koncept Zero Waste ni le mrtva črka na papirju, dokazujejo občine in komunale, ki s konkretnimi akcijami preprečujejo nastajanje odpadkov v njihovih lokalnih skupnostih. Novo leto je čas, da pogledamo, kako te občine načrtujejo in uresničujejo vizijo družbe brez odpadkov.
Na Vrhniki nadaljujejo z razvijanjem prodajalne rabljenih predmetov DEPO tako, da bodo v prihodnje obstoječemu programu priključili še prodajo nekaterih izdelkov brez embalaže, razširili aktivnosti v lesnem programu in organizirali sezonsko izmenjavo oblačil.
V prvi evropski Zero Waste prestolnici Ljubljani v tem letu zaključujejo namestitev oz. nadgradnjo prilagojenih košev za ločeno zbiranje na javnih površinah. Skupaj z drugimi deležniki načrtujejo aktivnosti za zmanjševanje zavržene hrane v restavracijah. Nadgradnja teh aktivnosti zajema tudi ponudbo biorazgradljive oz. kompostabilne in ponovno uporabne embalaže, v kateri je mogoče prevzeti ostanke hrane iz restavracije.
Seveda pa ne gre pozabiti tudi na ambiciozen projekt alternativnega nakupovalnega središča, katerega uresničitev je že dolgo pričakovana in zaželena. Občina je v lanskem letu sicer prejela rumeno oznako, saj ni pravočasno oddala letnega poročila, prav tako pa se Zero Waste odbor ni srečal.
Na Bledu se ukvarjajo z načrtovanjem Centra ponovne uporabe, pohvalijo pa se lahko s prvim hotelom v Sloveniji, ki se je pilotno pridružil projektu Zero Waste turizem. V prihodnje se bodo zavzemali za umik kozarcev za enkratno uporabo s prireditev, ki jih soorganizirajo.
Vsem naštetim občinam je uspelo v tem obdobju povečati količine ločeno zbranih odpadkov (Vrhnika in Gorje sta celo že uspeli preseči cilj, ki sta si ga zastavili do leta 2020) in zmanjšati količine mešanih ostankov. Pri vseh pa so se nekoliko povečale količine nastalih odpadkov na prebivalca, kar gre med drugimi pripisati izboljšanju vsesplošne blaginje.
Vsi navedeni podatki izvirajo iz poročil in zapisnikov Zero Waste odborov občin, ki si jih podrobneje lahko ogledate tukaj. Delo občin tako tudi formalno ocenjujemo s strani Zero Waste Slovenija. V mrežo Zero Waste Slovenija sta vključeni še občini Slovenske Konjice in Radovljica, ki sta se pridružili konec preteklega leta, zato je o izvedenih aktivnostih in ciljih še nemogoče soditi. Verjamemo, da bodo vse vključene občine še naprej odločno stopale po poti družbe brez odpadkov in vabimo preostalih 206, da se podajo na isto pot. Veseli nas, da so ob začetku leta pobude za pristop k mreži že na mizah nekaterih novih občin.
Da koncept Zero Waste ni le mrtva črka na papirju, dokazujejo občine in komunale, ki s konkretnimi akcijami preprečujejo nastajanje odpadkov v njihovih lokalnih skupnostih. Novo leto je čas, da pogledamo, kako te občine načrtujejo in uresničujejo vizijo družbe brez odpadkov.
