V okviru dogodka Zero Tour 2017, avtomobilske, turistične in rekreativne prireditve, ki združuje lastnike električnih vozil in vse, ki želijo v prihodnje vstopiti v svet električne mobilnosti, je bila organizirana tudi pomenljiva okrogla miza z naslovom Miti in resnice slovenske poti v družbo trajnostne mobilnosti. Na njej so udeleženci obravnavali hitrost tranzicije in elektrifikacije voznega parka ter možne scenarije pa tudi ovire na poti tako e-mobilnosti kot trajnostni mobilnosti.

Izzive elektromobilnosti sta predstavila in obrazložila slovenski inovator in pionir e-mobilnosti Andrej Pečjak iz inštituta Metron ter direktor Zavoda Zadihaj Teo Bunta, ki se ukvarja z raziskovanjem in promocijo rešitev s področja trajne mobilnosti.

»Povsem naravno je, da se tisti del industrije, ki trenutno obvladuje celoten sistem naše mobilnosti od proizvodnje, vzdrževanja in oskrbe klasično gnanih vozil z gorivom in drugimi tekočinami za delovanje motorjev z notranjim izgorevanjem, bolj ali manj odkrito bori proti razvoju in uveljavitvi električne mobilnosti,« je razlago začel Andrej Pečjak, ki je v nadaljevanju pojasnil nekaj najpogostejših mitov glede rabe električnih vozil. 

Bližnja prihodnost vsekakor prinaša precej sprememb v obstoječe poslovne modele elektro industrije. Vse večja proizvodnja električne energije s strani majhnih in razpršenih fotovoltaičnih sistemov in vedno bolj zmogljivi akumulatorji v električnih avtomobilih bi lahko v prihodnje postali pomemben člen elektroenergetskega omrežja, saj bodo pomagali uravnotežiti dnevne cikle proizvodnje in porabe električne energije.

Električnih vozil ne marajo tisti, ki jih ne znajo izdelati
Na očitke glede nezrelosti tehnologije električnih vozil se je Pečjak odzval z izjavo: »Dejstvo je, da klasični proizvajalci avtomobilov ne marajo električnih avtomobilov predvsem zato, ker so zaspali pri njihovem razvoju. Podjetje Tesla Motors, ki je dokazalo, da se lahko izdela in proda velikoserijski električni avtomobil, je poskrbelo za hiter pospešek pri razvoju električno gnanih avtomobilov tudi pri tradicionalnih avtomobilskih znamkah.

V ozadju je seveda celotna dobavna veriga, saj so proizvajalci vozil navajeni, da dobaviteljem dirigirajo cene in količine sestavnih delov, v novi verigi pa so le še en kupec. Tehnično gledano bi morala biti električna vozila zaradi relativno majhnega števila sestavnih delov in enostavnosti sistema delovanja pogonskega sklopa že danes cenejša od vozil z motorji z notranjim izgorevanjem.« Sicer Pečjak meni, da so za največ napak pri izdelavi električnih vozil krivi inženirji, ki so do sedaj načrtovali klasična vozila in zato izbirajo manj primerne rešitve.

Električna prihodnost nezadržno prihaja, v knjigah o zgodovini pa se bo posledično v prihodnjem desetletju ali dveh znašla kakšna še danes uveljavljena blagovna znamka vozil. Nekateri proizvajalci se ob elektrifikaciji voznega parka namreč obnašajo kot podjetje Kodak ob začetku prodora digitalne fotografije.

Finančna matematika je na strani električnih vozil
Teo Bunta je v nadaljevanju udeležencem okrogle mize pojasnil, zakaj mit, da so električni avtomobili veliko dražji od klasičnih, ne drži. Razložil je, da so v Sloveniji skoraj vsi lastniki kupili avtomobile z zelo ugodnim kreditom Eko sklada. Mesečna anuiteta za plačilo električnega avtomobila, ki ima sicer prodajno ceno od 22.000 do okoli 40.000 evrov in vračunano subvencijo 7.500 evrov, vozilo pa je kupljeno brez pologa, znaša med 130 in 280 evri.

Večina novih lastnikov električnih vozil je imela s prejšnjim, klasičnim avtomobilom višji mesečni izdatek zgolj za gorivo. Povprečnemu vozniku se zato električni avtomobil v Sloveniji splača kupiti že danes, saj bodo skupni mesečni stroški njegove mobilnosti nižji od trenutnih. »Poleg tega bo vozil nov avto, ne bo onesnaževal narave, z vsakim polnjenjem elektrike pa bo vedel, da podpira domača in ne bližnjevzhodna delovna mesta,« je bil jasen Bunta.

Tudi omejen doseg električnih vozil je za večino uporabnikov povsem sprejemljiv. Statistika pravi, da povprečni slovenski voznik prevozi približno 40 kilometrov na dan. To pomeni, da bi vsi, tudi najcenejši električni avtomobili z enim polnjenjem zmogli omejeno pot. Statistični podatki kažejo, da ima kar 226.000 slovenskih gospodinjstev v lasti dva ali več avtomobilov.

»Drugi avtomobil je navadno manjši in je namenjen zgolj dnevnim opravkom ter dnevni migraciji in zato v povprečju naredi še manj kilometrov kot prvi, večji družinski avtomobil. Zato bi bil lahko že takoj vsak drugi avto pri hiši električni,« razlaga Bunta. Poudarja, da je namerno uporabil besedno zvezo "pri hiši", saj se takrat vozilo enostavno polni čez noč na eni od vtičnic hišne električne napeljave. V hišah pa živi več kot 70 odstotkov Slovencev. Ob morebitnih daljših poteh pa električno vozilo lastniki napolnijo na hitrih polnilnicah, pri čemer čas polnjenja izkoristijo kot postanek za počitek, regeneracijo ali ogled kakšne znamenitosti.

Strokovnjaki za elektromobilnost menijo, da je sicer javnost že precej dobro informirana glede neprimerljivo ugodnejših rednih servisnih storitev za električna vozila - ta pri pooblaščenih serviserjih stanejo le nekaj deset evrov, medtem ko stroški vozil z motorji z notranjim izgorevanjem dosegajo več sto evrov. Na letni ravni velja upoštevati še druge dodatne ugodnosti, npr. oprostitev plačila cestne takse pri vsakoletni registraciji, dostopne polnilnice in parkirna mesta itd. Mirnejši spanec lastnikom električnih vozil zagotavljajo tudi jamstva proizvajalcev, ta za kritične komponente, torej baterije in pogonski sklop električnih avtomobilov dosegajo že 8 let.

Slovenija ima odlično elektroenergetsko omrežje
Strokovnjaka sta odgovarjala tudi na domnevo, da ob pospešeni elektrifikaciji slovensko elektroenergetsko omrežje ne bi bilo kos izzivu in da bi zahtevalo postavitev velikega števila novih elektrarn.

»V Sloveniji je trenutno registriranih dober milijon avtomobilov, ki v povprečju prevozijo 40 km dnevno. Ob obračunani zelo veliki porabi električnega avtomobila 15 kWh na 100 km to pomeni, da bi vsak avtomobil porabil 6 kWh na dan. Vseh milijon avtomobilov bi torej dnevno porabilo 6 MWh, kar predstavlja približno petino dnevne slovenske proizvodnje električne energije oziroma toliko, kolikor je proizvede krška jederska elektrarna. Elektrika torej ni problem,« je zaključil Pečjak.

Ob koncu okrogle mize sta sogovornika predstavila več možnih prihodnjih scenarijev. Priča bomo naglim spremembam obstoječih tradicionalnih poslovnih modelov in načinov proizvodnje, distribucije in hranjenja električne energije. Razvoj pametnih električnih omrežij bo poskrbel, da bodo električni avtomobili tudi hišni hranilniki električne energije, fotovoltaični sistemi na stavbah pa pomembni členi sodobnega energetskega omrežja.

Dogodek Zero Tour 2017 so podprli Turistična zveza Slovenije, Društvo za električna vozila DEVS in Občina Ivančna Gorica.