Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/ZemljaNasDomEkologija
Zemlja je naš dom
nedelja, 28. maj 2006 @ 05:03 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Nekoč je živel mož, ki si je prizadevno postavljal dom. Hotel je, da bo njegov
dom najlepši, najtoplejši, najdomačnejši na svetu. Nekdo je prišel k njemu prosit
za pomoč, ker je gorel svet. Toda mož se je zanimal samo za svoj dom, ne za svet.
Ko si je naposled uredil dom, je ugotovil, da nima planeta, kamor bi ga postavil.
Anthony de Mello
Na prvi pogled je videti, da smo ljudje gospodarji tega planeta, podložni so
nam mineralni, rastlinski in živalski svet. V naravo posegamo po svoji volji
in se ne menimo za posledice. Umazali smo reke in morja, rodovitno prst smo
zapackali s kemikalijami, radioaktivnim sevanjem in smetmi, zrak smo zastrupili.
Seznam udarcev, ki smo jih zadali Zemlji, je zastrašujoč in vsak dan daljši.
V svoji objestni požrešnosti smo pozabili, da smo tudi sami del narave in da
je Zemlja naš dom! Spomnimo se tega večkrat, ne le ob dnevu Zemlje.
Kaj počnemo z naravo?2
Nekateri največji problemi našega planeta oz. narave!
ZRAK
Ozonske luknje
Zemljo obdaja močan ščit, ozonski plašč. Ozon (O3) je plin, ki ga je v naravi
največ v stratosferi (19 do 23 kilometrov nad zemeljskim površjem). V zgornjih
plasteh atmosfere vpija energijo ultravijoličnih žarkov sonca, tako da večina
UV žarkov ne doseže zemeljskega površja. Brez te zaščite življenje na Zemlji
ne bi moglo obstajati, ker UV žarki uničijo klorofil v zelenih rastlinah, brez
klorofila pa ni fotosinteze, ni kisika in ne hrane za živa bitja.
Vedno močnejše sevanje UV žarkov povzroča na Zemlji resne probleme:
povečano število obolenj s kožnim rakom, genetske spremembe, počasnejša rast
in odmiranje rastlin in živali...
Zakaj nastajajo ozonske luknje?
Zapletene kemikalije, ki so jih prvič izdelali v začetku 20. stoletja, razjedajo
in uničujejo ozonski plašč in tako nastajajo t.i. ozonske luknje. Te snovi se
imenujejo CFC-ji in HCFC-ji, uporabljajo pa se za klimatske naprave, hladilnike,
čistila in za potisni plin v dozah s pršili.
1 Poglavje vzeto iz D. Vtič Tršinar: Iskalci biserov.
2 Podatki vzeti iz J. Seymour in Herbert Girardet: Načrt za zeleni planet.
Kaj lahko storiš ti?
o Ne uporabljaj izdelkov, ki vsebujejo CFC-je in ne uporabljaj izdelkov v obliki
pršil na potisni plin (deodoranti, laki za lase, insekticidi…).
Topla greda
Na našem planetu je opaziti spremembe, ki se kažejo kot segrevanje ozračja,
taljenje ledu, pogostejše vremenske ujme s katastrofalnimi posledicami, suša
in pomanjkanje vode.
Zakaj pravzaprav do tega prihaja?
Zaradi proizvodnje in porabe energije (uporaba goriv, kot so premog, nafta,
les, zemeljski plin) in zaradi sežiganja tropskih gozdov, pri čemer se sprošča
ogljikov dioksid. Toplogredni plin je tudi metan, ki nastaja v živinoreji.
Kaj lahko storiš ti?
o Varčuj z električno energijo, doma uporabljajte sončno energijo (sončne kolektorje,
avtomobile na električni pogon - ko bodo na trgu, haha!), o ko odrasteš (ali
pa še prej), raziskuj možnosti za uporabo energije na veter, o jej čim manj
mesa (zaradi metana, ki je toplogredni plin).
Smog
Smog je megla, pomešana z izpušnimi plini avtomobilov, dima iz dimnikov in prahu,
ki ga oddajajo industrijska kurišča. Nastaja torej v večjih mestih in v industrijskih
območjih. Smog je zelo nevaren zdravju, povzroča pa bolezni dihal, alergije
in zmanjšuje vitalnost. V najbolj onesnaženih območjih zaradi onesnaževanja
zraka pospešeno propadajo kovine, gradbeni materiali, ogroženi so tudi kulturnozgodovinski
spomeniki.
Kaj lahko storiš ti?
o Izogibaj se vožnji z avtomobilom, če je le možno, pojdi raje peš, pelji se
s kolesom, z avtobusom ali vlakom,
o doma uporabljajte čistejše vire goriv (drva in zemeljski plin).
ODPADKI
Ljudje na Zahodu "proizvedemo" na mesec 30 do 80 kilogramov smeti,
kar letno znaša 360 do 960 kilogramov po osebi! Ker vse naše vrečke s smetmi
sproti odvažajo, se ne zavedamo, koliko se jih nabere in da še vedno nekje so.
Na odlagališčih se tako zberejo gore odpadkov, ki se z nezadržno hitrostjo večajo.
Težava je tudi v tem, da vse odpadke mečemo v isti koš, mešanica organskih snovi
in gospodinjskih kemikalij pa je lahko na smetiščih nevarna. Še posebej nevarni
odpadki so: zdravila, baterije, akumulatorji ter ostanki in embalaža škropiv.
Kaj lahko storiš ti?
Odpadke je potrebno zbirati ločeno:
o steklenice in kozarce (surovin za izdelovanje stekla je na svetu sicer v izobilju,
ampak kar 140 litrov nafte je potrebno, da te surovine dovolj segrejemo, da
pridobimo tono stekla; odmetavanje steklenic pomeni zapravljanje energije),
o aluminijaste pločevinke (štiri petine aluminija bi lahko ponovno predelali),
o papir in lepenka (povprečno gospodinjstvo zmeče na leto vsaj 100 kilogramov
papirja v smeti, papir pa je dragocena surovina, zelo primerna za predelavo),
o organske odpadke lahko kompostirate, če imate vrt (tako bodo postali dragoceno
gnojilo - kuhinjski ostanki, kot so olupki in ostanki hrane, pa tudi oblačila
iz naravnih vlaken in časopisi bodo v zemlji kmalu razpadli). Poleg ločenega
zbiranja odpadkov smo lahko pozorni na naslednje:
o kupujmo večje količine hrane in pijače (šest manjših pločevink bo naredilo
veliko več smeti kot ena večja; kot zanimivost: vrednost majhnega koščka masla,
zavitega v kovinsko folijo, je manjša kot vrednost energije in odvoza ovitka),
o mnogi izdelki so pakirani v zelo potratno embalažo (bonboniera na primer),
izogibajmo se jim,
o v trgovini izbirajmo izdelke v embalaži iz naravnih materialov (papir je boljši
od plastike in steklenica boljša od plastenke),
o skušajmo se izogibati plastiki, ker je pogosto praktično neuničljiva (izogibajmo
se plastičnim vrečkam, ki jih bomo potrebovali uro ali dve, material, iz katerega
so narejene, pa bo vzdržal stoletja; zahtevajmo plastiko, ki je razgradljiva;
izbirajmo oblačila iz naravnih materialov, bolj zdrava bodo tako za nas kot
za okolje),
o iščimo zadovoljstvo drugje kot v kupovanju novih in novih stvari.
VODA
Čeprav Zemljo večji del prekriva voda, je za mnoge njene prebivalce pomanjkanje
pitne vode hud problem. Od vse obilice vode, ki jo najdemo na planetu, je kar
97% vode slane, od preostalih 3% vode pa je ogromno vode onesnažene.
Kaj se z vodo dogaja? Od kod tako onesnaženje?
o INDUSTRIJSKE ODPLAKE: Večina vode, ki jo uporabi in onesnaži industrija, odteče
naravnost v kanalizacijo. V njej so strupene kemične snovi in odpadna olja,
ki so izredno škodljiva za vsa živa bitja; pogosto je tudi onesnaževanje s toplo
vodo.
o ONESNAŽENI DEŽ: Zaradi atmosferskega onesnaževanja, ki ga povzročajo tovarne
in promet, je dež kisel, še preden pade na zemljo.
o ONESNAŽEVANJE Z GNOJILI: Velik delež umetnih gnojil, ki jih kmetje danes uporabljajo,
izpere dež iz zemlje v reke in podtalnico. Pitna voda je tako zastrupljena in
neuporabna.
o INTENZIVNA REJA ŽIVALI: Zaradi intenzivne reje živali nastaja ogromno gnojnice,
koncentrirane na majhnih področjih. Kmetje jo polivajo po travnikih, od koder
se steka v reke in v podtalnico.
o ODTEKANJE S SMETIŠČ: Gospodinjski odpadki pogosto vsebujejo nevarne vodotopne
kemične snovi, ki pronicajo do bližnjega potoka ali reke. Prazne baterije, akumulatorji,
ostanki laka za nohte, ostanki zdravil - to so snovi, ki ne sodijo na "navadno"
smetišče!
o GOSPODINJSKE ODPADNE VODE (KOMUNALNE ODPLAKE): Ko odteka voda iz gospodinjstev,
so v njej organski odpadki (ostanki hrane, odplake iz stranišč), pa tudi nekatere
nevarne kemikalije. Večina razkužil, detergentov, loščil, praškov, deodorantov
in šamponov zelo onesnažujejo okolje.
o SOL S CEST: Vsako zimo posipljemo po cestah na milijone ton soli. Ta sol zasoli
tla ob cestah, velik delež pa se je izpere v potoke in reke, kjer škoduje živalim
in rastlinam.
Kaj lahko storiš ti?
o TV reklame nam dopovedujejo marsikaj, na primer kako nevarne klice prežijo
na nas pod zakrivljenim robom straniščne školjke in da nas bo razkužilo ubranilo
pred nevarnostjo. Uporabljaj zdravo pamet - bakterije ne bodo skočile nate,
tudi če jih ne boš vsak dan polival s strupi. Bodi zmeren.
o Zmeren bodi pri uporabi vseh čistil in tudi kozmetike. Če boš uporabljal nekoliko
(včasih tudi precej) manjšo količino, kot je predpisana, bo učinek enak.
o Vsak dan porabimo 150 do 500 litrov vode. Bodi varčen - zapri pipo med umivanjem
zob, namesto za kopanje se raje odloči za tuširanje, v kotliček za splakovanje
stranišča namesti plastično posodo, tako da bo poraba vode manjša.
o Obstaja tudi t.i. skrita poraba vode, kar pomeni porabo vode pri proizvodnji
izdelkov, ki jih kupuješ. Tovarne porabijo namreč za svoje delovanje ogromno
vode. Za en kilogram plastike na teden se v enem letu porabi 85.000 litrov vode,
za eno pijačo v pločevinki dnevno se letno porabi 110.000 litrov vode; za en
časopis na dan pa letno kar 250.000 litrov. Kupuj stvari, ki jih resnično uporabljaš!
GOZD
o V Afriki se zaradi čezmerne paše in sekanja dreves veliko travišča spreminja
v puščavo. Sahara na primer se je v zadnjih 30 letih razširila za več kot 300
o Človek vsako sekundo uniči površino deževnega gozda v velikosti nogometnega
igrišča. Deževni gozd krčijo zaradi govedoreje in lesa, oboje - govedo in les
izvažajo v ZDA, Kanado in Evropo.
Deževni gozd pomaga ohranjati naravno ravnotežje na Zemlji, ima vlogo pljuč
tega planeta, saj proizvede ogromne količine kisika. Brez njega bi se podnebje
nevarno segrelo. Ko se deževni gozd uničuje, se z njim vred uniči na tisoče
živalskih in rastlinskih vrst. Okoli 25% zdravilnih snovi na svetu smo dobili
iz rastlin iz deževnih gozdov in do 10% rastlin bi lahko uporabili v boju proti
raku! Žal so mnoge uničene, še preden je odkrita njihova zdravilna moč.
o Gozd je močno ogrožen tudi v industrijskih državah, in sicer zaradi kislega
dežja. Dimni plini iz termoelektrarn (žveplov dioksid) in izpušni plini iz prometa
(dušikovi oksidi) se dvigujejo visoko v zrak. V industrijskih deželah, odvisnih
od premoga, se na leto sprosti okoli 50 kg teh škodljivih plinov na prebivalca.
V stiku z vlažnim zrakom tvorijo žveplovo in dušikovo kislino. Oblaki so močno
zakisani in na zemljo pada kisli dež. Kisli dež uničuje prst, zastruplja jezera
in reke, vodne živali umirajo, odmirajo pa tudi drevesa in gozdovi. Več kot
60% iglavcev v Veliki Britaniji in več kot polovica dreves v Nemčiji je poškodovanih
zaradi kislega dežja.
Kaj lahko storiš ti?
Za ohranitev deževnega gozda:
o ne uporabljaj izdelkov, ki prihajajo s tega področja,
o uporabljaj manj papirja in ga oddajaj ločeno od ostalih odpadkov (za recikliranje),
o uporabljaj izdelke iz recikliranega papirja,
o ne jej uvoženega govejega mesa,
o podpiraj organizacije, ki skušajo zaustaviti uničevanje deževnega gozda.
o v šolo hodi peš ali se pelji s kolesom (če le ni predaleč),
o stanovanja ne ogrevajte preveč (dovolj je 20°C),
o za kurjavo uporabljajte bolj čista goriva z manj žvepla (drva, zemeljski plin).
Ljudje smo zaradi svoje kratkovidnosti spravili ta planet in s tem sebe v hude
težave, ki se na prvi pogled morda zdijo skorajda nerešljive. Rešimo jih lahko
le tako, da se družno in složno lotimo dela! Vsak od nas!
KAJ ŠE LAHKO STORITE
o Premislite, kaj je tisto, kar se vas je v tem poglavju najbolj dotaknilo.
Napišite pismo, v katerem pojasnite, s čim se ne strinjate, in predlagajte spremembe
za izboljšanje stanja. Prosite, protestirajte, robantite, zahtevajte Seveda
bodite tudi kulturni, drugače bo vaše pismo letelo v koš, ne da bi bilo sploh
prebrano do konca. Pismo seveda čisto zares odpošljite - nekomu, ki je za to
področje pristojen, kakšnemu poslancu, politiku, vladnemu uslužbencu, novinarju,
komurkoli, ki bi bil morda pripravljen pomagati ...
o Organizirajte okrogle mize in predavanja, na katerih se boste lahko poučili
o tej tematiki.
o Povežite se s strokovnjaki in organizacijami, ki se ukvarjajo z varstvom okolja.
Prosite jih za ideje, kaj bi lahko vi prispevali k reševanju ekoloških težav.
o Izobrazite se, pogovarjajte se, iščite rešitve, stopite v akcijo; če imate
projektne dneve na temo ekologija, bodite čimbolj konkretni, ne delajte le plakatov!
o Bojkotirajte izdelke, ki na kakršenkoli način škodijo človeku ali naravi.
o Podpirajte organizacije, ki se zavzemajo za zaščito narave.
Vir: E-mesečnik
Ekološko-kulturno društvo Za boljši svet.
Več informacij na: www.forbetterworld.com
Komentarji (0)
www.pozitivke.net
