Nekoč je živel mož, ki si je prizadevno postavljal dom. Hotel je, da bo njegov dom najlepši, najtoplejši, najdomačnejši na svetu. Nekdo je prišel k njemu prosit za pomoč, ker je gorel svet. Toda mož se je zanimal samo za svoj dom, ne za svet. Ko si je naposled uredil dom, je ugotovil, da nima planeta, kamor bi ga postavil.
Anthony de Mello

Na prvi pogled je videti, da smo ljudje gospodarji tega planeta, podložni so nam mineralni, rastlinski in živalski svet. V naravo posegamo po svoji volji in se ne menimo za posledice. Umazali smo reke in morja, rodovitno prst smo zapackali s kemikalijami, radioaktivnim sevanjem in smetmi, zrak smo zastrupili. Seznam udarcev, ki smo jih zadali Zemlji, je zastrašujoč in vsak dan daljši. V svoji objestni požrešnosti smo pozabili, da smo tudi sami del narave in da je Zemlja naš dom! Spomnimo se tega večkrat, ne le ob dnevu Zemlje.

Kaj počnemo z naravo?2
Nekateri največji problemi našega planeta oz. narave!

ZRAK

Ozonske luknje
Zemljo obdaja močan ščit, ozonski plašč. Ozon (O3) je plin, ki ga je v naravi največ v stratosferi (19 do 23 kilometrov nad zemeljskim površjem). V zgornjih plasteh atmosfere vpija energijo ultravijoličnih žarkov sonca, tako da večina UV žarkov ne doseže zemeljskega površja. Brez te zaščite življenje na Zemlji ne bi moglo obstajati, ker UV žarki uničijo klorofil v zelenih rastlinah, brez klorofila pa ni fotosinteze, ni kisika in ne hrane za živa bitja.
Vedno močnejše sevanje UV žarkov povzroča na Zemlji resne probleme:
povečano število obolenj s kožnim rakom, genetske spremembe, počasnejša rast
in odmiranje rastlin in živali...

Zakaj nastajajo ozonske luknje?
Zapletene kemikalije, ki so jih prvič izdelali v začetku 20. stoletja, razjedajo in uničujejo ozonski plašč in tako nastajajo t.i. ozonske luknje. Te snovi se imenujejo CFC-ji in HCFC-ji, uporabljajo pa se za klimatske naprave, hladilnike, čistila in za potisni plin v dozah s pršili.
1 Poglavje vzeto iz D. Vtič Tršinar: Iskalci biserov.
2 Podatki vzeti iz J. Seymour in Herbert Girardet: Načrt za zeleni planet.

Kaj lahko storiš ti?
o Ne uporabljaj izdelkov, ki vsebujejo CFC-je in ne uporabljaj izdelkov v obliki pršil na potisni plin (deodoranti, laki za lase, insekticidi…).

Topla greda
Na našem planetu je opaziti spremembe, ki se kažejo kot segrevanje ozračja, taljenje ledu, pogostejše vremenske ujme s katastrofalnimi posledicami, suša in pomanjkanje vode.
Zakaj pravzaprav do tega prihaja?
Zaradi proizvodnje in porabe energije (uporaba goriv, kot so premog, nafta, les, zemeljski plin) in zaradi sežiganja tropskih gozdov, pri čemer se sprošča ogljikov dioksid. Toplogredni plin je tudi metan, ki nastaja v živinoreji.
Kaj lahko storiš ti?
o Varčuj z električno energijo, doma uporabljajte sončno energijo (sončne kolektorje, avtomobile na električni pogon - ko bodo na trgu, haha!), o ko odrasteš (ali pa še prej), raziskuj možnosti za uporabo energije na veter, o jej čim manj mesa (zaradi metana, ki je toplogredni plin).

Smog
Smog je megla, pomešana z izpušnimi plini avtomobilov, dima iz dimnikov in prahu, ki ga oddajajo industrijska kurišča. Nastaja torej v večjih mestih in v industrijskih območjih. Smog je zelo nevaren zdravju, povzroča pa bolezni dihal, alergije in zmanjšuje vitalnost. V najbolj onesnaženih območjih zaradi onesnaževanja zraka pospešeno propadajo kovine, gradbeni materiali, ogroženi so tudi kulturnozgodovinski spomeniki.

Kaj lahko storiš ti?
o Izogibaj se vožnji z avtomobilom, če je le možno, pojdi raje peš, pelji se s kolesom, z avtobusom ali vlakom,
o doma uporabljajte čistejše vire goriv (drva in zemeljski plin).

ODPADKI
Ljudje na Zahodu "proizvedemo" na mesec 30 do 80 kilogramov smeti, kar letno znaša 360 do 960 kilogramov po osebi! Ker vse naše vrečke s smetmi sproti odvažajo, se ne zavedamo, koliko se jih nabere in da še vedno nekje so. Na odlagališčih se tako zberejo gore odpadkov, ki se z nezadržno hitrostjo večajo. Težava je tudi v tem, da vse odpadke mečemo v isti koš, mešanica organskih snovi in gospodinjskih kemikalij pa je lahko na smetiščih nevarna. Še posebej nevarni odpadki so: zdravila, baterije, akumulatorji ter ostanki in embalaža škropiv.

Kaj lahko storiš ti?
Odpadke je potrebno zbirati ločeno:
o steklenice in kozarce (surovin za izdelovanje stekla je na svetu sicer v izobilju, ampak kar 140 litrov nafte je potrebno, da te surovine dovolj segrejemo, da pridobimo tono stekla; odmetavanje steklenic pomeni zapravljanje energije),
o aluminijaste pločevinke (štiri petine aluminija bi lahko ponovno predelali),
o papir in lepenka (povprečno gospodinjstvo zmeče na leto vsaj 100 kilogramov papirja v smeti, papir pa je dragocena surovina, zelo primerna za predelavo),
o organske odpadke lahko kompostirate, če imate vrt (tako bodo postali dragoceno gnojilo - kuhinjski ostanki, kot so olupki in ostanki hrane, pa tudi oblačila iz naravnih vlaken in časopisi bodo v zemlji kmalu razpadli). Poleg ločenega zbiranja odpadkov smo lahko pozorni na naslednje:
o kupujmo večje količine hrane in pijače (šest manjših pločevink bo naredilo veliko več smeti kot ena večja; kot zanimivost: vrednost majhnega koščka masla, zavitega v kovinsko folijo, je manjša kot vrednost energije in odvoza ovitka),
o mnogi izdelki so pakirani v zelo potratno embalažo (bonboniera na primer), izogibajmo se jim,
o v trgovini izbirajmo izdelke v embalaži iz naravnih materialov (papir je boljši od plastike in steklenica boljša od plastenke),
o skušajmo se izogibati plastiki, ker je pogosto praktično neuničljiva (izogibajmo se plastičnim vrečkam, ki jih bomo potrebovali uro ali dve, material, iz katerega so narejene, pa bo vzdržal stoletja; zahtevajmo plastiko, ki je razgradljiva; izbirajmo oblačila iz naravnih materialov, bolj zdrava bodo tako za nas kot za okolje),
o iščimo zadovoljstvo drugje kot v kupovanju novih in novih stvari.

VODA
Čeprav Zemljo večji del prekriva voda, je za mnoge njene prebivalce pomanjkanje pitne vode hud problem. Od vse obilice vode, ki jo najdemo na planetu, je kar 97% vode slane, od preostalih 3% vode pa je ogromno vode onesnažene.

Kaj se z vodo dogaja? Od kod tako onesnaženje?
o INDUSTRIJSKE ODPLAKE: Večina vode, ki jo uporabi in onesnaži industrija, odteče naravnost v kanalizacijo. V njej so strupene kemične snovi in odpadna olja, ki so izredno škodljiva za vsa živa bitja; pogosto je tudi onesnaževanje s toplo vodo.
o ONESNAŽENI DEŽ: Zaradi atmosferskega onesnaževanja, ki ga povzročajo tovarne in promet, je dež kisel, še preden pade na zemljo.
o ONESNAŽEVANJE Z GNOJILI: Velik delež umetnih gnojil, ki jih kmetje danes uporabljajo, izpere dež iz zemlje v reke in podtalnico. Pitna voda je tako zastrupljena in neuporabna.
o INTENZIVNA REJA ŽIVALI: Zaradi intenzivne reje živali nastaja ogromno gnojnice, koncentrirane na majhnih področjih. Kmetje jo polivajo po travnikih, od koder se steka v reke in v podtalnico.
o ODTEKANJE S SMETIŠČ: Gospodinjski odpadki pogosto vsebujejo nevarne vodotopne kemične snovi, ki pronicajo do bližnjega potoka ali reke. Prazne baterije, akumulatorji, ostanki laka za nohte, ostanki zdravil - to so snovi, ki ne sodijo na "navadno" smetišče!
o GOSPODINJSKE ODPADNE VODE (KOMUNALNE ODPLAKE): Ko odteka voda iz gospodinjstev, so v njej organski odpadki (ostanki hrane, odplake iz stranišč), pa tudi nekatere nevarne kemikalije. Večina razkužil, detergentov, loščil, praškov, deodorantov in šamponov zelo onesnažujejo okolje.
o SOL S CEST: Vsako zimo posipljemo po cestah na milijone ton soli. Ta sol zasoli tla ob cestah, velik delež pa se je izpere v potoke in reke, kjer škoduje živalim in rastlinam.

Kaj lahko storiš ti?
o TV reklame nam dopovedujejo marsikaj, na primer kako nevarne klice prežijo na nas pod zakrivljenim robom straniščne školjke in da nas bo razkužilo ubranilo pred nevarnostjo. Uporabljaj zdravo pamet - bakterije ne bodo skočile nate, tudi če jih ne boš vsak dan polival s strupi. Bodi zmeren.
o Zmeren bodi pri uporabi vseh čistil in tudi kozmetike. Če boš uporabljal nekoliko (včasih tudi precej) manjšo količino, kot je predpisana, bo učinek enak.
o Vsak dan porabimo 150 do 500 litrov vode. Bodi varčen - zapri pipo med umivanjem zob, namesto za kopanje se raje odloči za tuširanje, v kotliček za splakovanje stranišča namesti plastično posodo, tako da bo poraba vode manjša.
o Obstaja tudi t.i. skrita poraba vode, kar pomeni porabo vode pri proizvodnji izdelkov, ki jih kupuješ. Tovarne porabijo namreč za svoje delovanje ogromno vode. Za en kilogram plastike na teden se v enem letu porabi 85.000 litrov vode, za eno pijačo v pločevinki dnevno se letno porabi 110.000 litrov vode; za en časopis na dan pa letno kar 250.000 litrov. Kupuj stvari, ki jih resnično uporabljaš!

GOZD
o V Afriki se zaradi čezmerne paše in sekanja dreves veliko travišča spreminja v puščavo. Sahara na primer se je v zadnjih 30 letih razširila za več kot 300 o Človek vsako sekundo uniči površino deževnega gozda v velikosti nogometnega igrišča. Deževni gozd krčijo zaradi govedoreje in lesa, oboje - govedo in les izvažajo v ZDA, Kanado in Evropo.

Deževni gozd pomaga ohranjati naravno ravnotežje na Zemlji, ima vlogo pljuč tega planeta, saj proizvede ogromne količine kisika. Brez njega bi se podnebje nevarno segrelo. Ko se deževni gozd uničuje, se z njim vred uniči na tisoče živalskih in rastlinskih vrst. Okoli 25% zdravilnih snovi na svetu smo dobili iz rastlin iz deževnih gozdov in do 10% rastlin bi lahko uporabili v boju proti raku! Žal so mnoge uničene, še preden je odkrita njihova zdravilna moč.

o Gozd je močno ogrožen tudi v industrijskih državah, in sicer zaradi kislega dežja. Dimni plini iz termoelektrarn (žveplov dioksid) in izpušni plini iz prometa (dušikovi oksidi) se dvigujejo visoko v zrak. V industrijskih deželah, odvisnih od premoga, se na leto sprosti okoli 50 kg teh škodljivih plinov na prebivalca. V stiku z vlažnim zrakom tvorijo žveplovo in dušikovo kislino. Oblaki so močno zakisani in na zemljo pada kisli dež. Kisli dež uničuje prst, zastruplja jezera in reke, vodne živali umirajo, odmirajo pa tudi drevesa in gozdovi. Več kot 60% iglavcev v Veliki Britaniji in več kot polovica dreves v Nemčiji je poškodovanih zaradi kislega dežja.

Kaj lahko storiš ti?
Za ohranitev deževnega gozda:
o ne uporabljaj izdelkov, ki prihajajo s tega področja,
o uporabljaj manj papirja in ga oddajaj ločeno od ostalih odpadkov (za recikliranje),
o uporabljaj izdelke iz recikliranega papirja,
o ne jej uvoženega govejega mesa,
o podpiraj organizacije, ki skušajo zaustaviti uničevanje deževnega gozda.
o v šolo hodi peš ali se pelji s kolesom (če le ni predaleč),
o stanovanja ne ogrevajte preveč (dovolj je 20°C),
o za kurjavo uporabljajte bolj čista goriva z manj žvepla (drva, zemeljski plin).

Ljudje smo zaradi svoje kratkovidnosti spravili ta planet in s tem sebe v hude težave, ki se na prvi pogled morda zdijo skorajda nerešljive. Rešimo jih lahko le tako, da se družno in složno lotimo dela! Vsak od nas!

KAJ ŠE LAHKO STORITE
o Premislite, kaj je tisto, kar se vas je v tem poglavju najbolj dotaknilo. Napišite pismo, v katerem pojasnite, s čim se ne strinjate, in predlagajte spremembe za izboljšanje stanja. Prosite, protestirajte, robantite, zahtevajte Seveda bodite tudi kulturni, drugače bo vaše pismo letelo v koš, ne da bi bilo sploh prebrano do konca. Pismo seveda čisto zares odpošljite - nekomu, ki je za to področje pristojen, kakšnemu poslancu, politiku, vladnemu uslužbencu, novinarju, komurkoli, ki bi bil morda pripravljen pomagati ...
o Organizirajte okrogle mize in predavanja, na katerih se boste lahko poučili o tej tematiki.
o Povežite se s strokovnjaki in organizacijami, ki se ukvarjajo z varstvom okolja. Prosite jih za ideje, kaj bi lahko vi prispevali k reševanju ekoloških težav.
o Izobrazite se, pogovarjajte se, iščite rešitve, stopite v akcijo; če imate projektne dneve na temo ekologija, bodite čimbolj konkretni, ne delajte le plakatov!
o Bojkotirajte izdelke, ki na kakršenkoli način škodijo človeku ali naravi.
o Podpirajte organizacije, ki se zavzemajo za zaščito narave.

Vir: E-mesečnik
Ekološko-kulturno društvo Za boljši svet.
Več informacij na: www.forbetterworld.com