V zimskem času imamo največ težav s prehladi, virozami, vnetim in bolečim grlom ter drugimi bolezenskimi stanji, ki jih v kitajski medicini večinoma povezujemo z vdorom mraza in vlage v telo. Zato je še posebno pomembno, da se znamo primerno zaščititi, če pa se bolezen vendarle razvije, telo primerno podpreti pri zdravljenju.

V kitajski medicini pravimo, da veter vstopi v telo skozi vrat, mraz pa skozi stopala. Prav zato je nadvse pomembno, da so noge in stopala vedno topla in da nas vanje ne zebe. Če torej pridemo domov premraženi, moramo nemudoma ogreti noge – z vročo kopeljo ali prho, s toplimi nogavicami in z vročim čajem. Poleg tega je treba primerno zaščititi vrat, da skozenj ne vstopi veter, ki je po kitajski medicini odgovoren za več kot sto bolezni, in sicer tako, da jeseni in pozimi vedno nosimo šal, ki bo ščitil in grel ta del telesa.

INGVER
Če nas na prostem ujame dež ali mraz, si takoj po vrnitvi domov pripravimo veliko skodelico ingverjevega čaja, ki bo ogrel telo ter vnesel toploto v meridijane pljuč, vranice in želodca. Poleg tega ima ingver izredno močno antimikrobno delovanje. Priprava čaja je zelo preprosta; narežite 2 do 3 rezine svežega, ekološkega ingverja (če vam je všeč močnejši okus, lahko tudi več) in ga prelijte z vročo vodo. Dodate lahko tudi nekaj svežega limoninega soka. Tak čaj bo zelo pomagal tudi pri vnetju grla in olajšal morebitno izkašljevanje. 

ČRNI BEZEG
Nadvse učinkovita rastlina z močnim protivirusnim delovanjem, na katero vse prepogosto pozabljamo, sama pa jo naravnost obožujem, je črni bezeg. Že dolgo je znan po visoki vsebnosti vitamina C (vsebuje ga veliko več kot pomaranče). Črni bezeg slovi tudi po protibakterijskem delovanju, zaradi vsebnosti rastlinskih kemikalij, imenovanih oligomerni proantocianidini (sestavina, ki črnemu bezgu, tako kot rdečemu vinu, podeli temno vijolično barvo), učinkuje pa tudi protivnetno. 

Črni bezeg ima bogato zgodovino uporabe v naravni medicini, saj so si z njim pomagali pri številnih boleznih – od težav z vidom in s sinusi do kašlja, prehlada in virusnih okužb, zlasti gripe. Ko gre za influenco tipa A in B, se zdi, da ima črni bezeg edinstvene lastnosti, zaradi katerih velja za eno od najboljših protivirusnih zelišč, kar jih je.

Učinke črnega bezga pri spoprijemanju z gripo lahko pripišemo nekaterim primarnim načinom učinkovanja te rastline, ki delujejo v tandemu. Eden od teh mehanizmov je kompleksen proces, s katerim se flavonoidi vežejo na beljakovine na zunanji strani virusa, s čimer preprečujejo vezavo in vstop virusa v gostiteljske celice, kar zavira njegovo sposobnost razmnoževanja in širjenja. Drugi razlog je v tem, da naj bi črni bezeg s spodbujanjem proizvodnje citokinov, glasnikov, ki pomagajo uravnavati imunski odziv telesa na bolezen, pomagal aktivirati zdrav imunski sistem. Črni bezeg torej deluje na samem virusu, hkrati pa krepi naravne obrambne mehanizme telesa.

SLEZOVA KORENINA
Slezova korenina je pogosto prva izbira zeliščarjev, kadar je treba olajšati vnetje grla in kašelj. Vsebuje namreč skupino posebnih polisaharidov, ki ščitijo sluznico pred draženjem. Posledično blažijo suh kašelj in omogočajo, da druge aktivne sestavine dlje ostanejo na tkivu grla, s tem pa izboljšajo njihove terapevtske učinke. Poleg tega ima slezova korenina močne protivnetne lastnosti.

ALOJA VERA
Prav vsi poznamo izredne blažilne lastnosti aloje vere. Tako kot od zunaj pomiri razdraženo in od sonca opečeno kožo, pomiri tudi vneto in razdraženo sluznico grla. Podobno kot slezova korenina je tudi aloja vera izredno bogata s polisaharidi, ki ji dajejo želatinasto teksturo. Ti želatinasti polisaharidi imajo tudi izredno močno protivnetno delovanje. Nekateri polisaharidi v aloji veri povzročajo levkocitozo, kar pomeni, da spodbujajo migracijo belih krvnih celic na mesto okužbe.

MED MANUKA 
Med manuka, ki prihaja z Nove Zelandije, slovi pa po močnem protibakterijskem in protimikrobnem delovanju. Vsebuje visoko koncentracijo naravnega vodikovega peroksida, skorajda univerzalne protibakterijske snovi, ki je pogosto v rabi kot sredstvo za sterilizacijo, izločajo pa ga tudi nekatere skupine naših belih krvnih celic. 

Diana Vlahinič

Vir: zazdravje.net