Intervju z Benjaminom Cremom, Japonska 2003
V: Kot kaže, so nekateri ljudje rojeni zdravilci in življenje posvetijo zdravljenju. Kakšno je vaše mnenje o teh ljudeh in kakšen odnos naj negujejo pri svojem delu kot zdravilci? To vprašanje se ne nanaša samo na fizično zdravljenje, ampak tudi širše, na primer na profesionalno psihološko pomoč, kakršno na primer nudijo svetovalci.
Benjamine Creme: Mislim, da je 70% ljudi po naravi zdravilcev. Nekako ugotovijo, da lahko zdravijo, ne zaradi tega, ker počnejo kaj posebnega, ampak preprosto zato, ker so naravni kanal za zdravilno energijo.
To je v veliki meri odvisno od njihove 'žarkovne strukture', se pravi, katere energije ali 'žarki' so vključeni v njihovo zgradbo, kot duše, kot osebnosti, v mentalno telo, astralno/čustveno telo in njihova fizična telesa. Vsak ima določeno kombinacijo teh energij, ki pogojujejo tip in kvaliteto osebnosti. Od njihovih žarkov je odvisno, v kolikšni meri bodo dobri, odprti kanali za zdravilno energijo.
Obstaja sedem energij, ki pripadajo dvema glavnima linijama: 1, 3, 5, 7 in 2, 4, 6. Ti žarki nas določajo. Zaradi tega je 70% ljudi naravnih zdravilcev (ker je 70% ljudi na svetu odzivnih na drugi, četrti in šesti žarek). Za preostalih 30% ljudi to ni 'linija najmanjšega odpora', čeprav številni na tej žarkovni liniji tudi na nek način zdravijo.
Žarki določajo, za kateri tip zdravljenja je oseba bolj primerna ali ji bolj ustreza. Na primer, če je vaša struktura bolj na liniji 2, 4, 6, boste lažje vzpostavili stik z dušo, vendar boste morda imeli težave pri delovanju v zunanjem svetu. Če pa vas določajo žarki 1, 3, 5 in 7, boste lažje delovali v zunanjem fizičnem svetu, lažje boste delali z materijo, najbrž pa boste težje vzpostavili stik z dušo.
Sodobna psihologija te razlike priznava in pozna tako introvertne kot ekstrovertne osebe. Introvertna oseba v določenem življenju (to se iz življenja v življenje spreminja) z lahkoto navezuje neposreden stik z dušo in je skoraj praviloma na liniji 2, 4, 6. Podobno ima nekdo, ki je zelo uspešen pri služenju denarja, v poslu ter zelo dobro deluje v zunanjem svetu, najbrž zelo malo stika z dušo. Takšna oseba je skoraj gotovo na žarkih 1, 3, 5 in 7.
Bolj kot je oseba razvita, bolj je vsestranska. Posvečenec je lahko po svoji volji introverten ali ekstroverten. Ko je potrebno, se obrne navznoter k duši, meditira, zdravi, potem pa se z močjo svoje volje obrne navzven in ureja stvari v zunanjem svetu. Večina ljudi je ali eno ali drugo. Imajo ali dober stik z dušo ali dober stik z zunanjim svetom; naloga pa je to dvoje uravnovesiti.
Če ste torej na liniji 1, 3, 5, 7 in vseeno hočete zdraviti - in skoraj vsak ima to sposobnost (toda kot rečeno, 70% jih ima boljšo od preostalih 30%) - boste morda kirurg. Kirurgija je oblika zdravljenja na ravni goste materije. Po mnenju Mojstra DKja je kirurgija danes najbolj razvita oblika zdravljenja. Ni najbolj napredna oblika zdravljenja sama po sebi oz. nasploh, je pa v sedanjem trenutku na svojem področju delovanja bolj razvita od drugih na njihovih področjih.
Poleg kirurgije zdravljenje na fizični ravni obsega tudi številne zdravnike, ortopede, akupunkturo, masažo, dieto, vodno terapijo, itd.
Zdravilci delajo seveda na različnih ravneh, odvisno od dosežene razvojne stopnje. Pri zdravljenju se velikokrat uporablja eterska in/ali astralna energija. Veliko jih uporablja energijo duše, ki jo prikliče od ene izmed duš, zdraviteljeve ali pacientove, vede ali nevede. Veliko zdravilcev je medijev in kanalizirajo astralno energijo posameznikov ali skupin s pete ali šeste astralne ravni.
Pravo, znanstveno 'duhovno' zdravljenje prihaja od različnih Mojstrov Duhovne hierarhije. Zdravilci dejansko ne zdravijo, temveč so zgolj kanali za zdravljenje iz višjih virov. Mojstri po potrebi uporabljajo etersko (vse štiri ravni) in duhovno energijo (energijo duše). Pomembno je razumeti, da ima pri zdravljenju odločilno vlogo Zakon vzroka in posledice (zakon karme). Vsa zdravilna energija prihaja v bistvu od Boga. Bog pa ne treplja ljudi po ramenih ampak deluje preko posrednikov. Mojstri so eni pomembnejših posrednikov.
Veliko zdravljenja se danes opravi na neznanstven način, brez razumevanja. Ljudje imajo željo zdraviti in to je dobro, ker je zdravljenje potrebno in ima skoraj vsak to sposobnost. Toda če nimajo potrebnega znanja, lahko delujejo v nasprotju s potrebami osebe, ki jo skušajo zdraviti, ali pa zgolj tratijo energijo in čas, ker ne obvladajo v zadostni meri tehnike zdravljenja. Tehnika je bistvenega pomena, celo pri tako imenovanem duhovnem zdravljenju.
Energijo je treba uporabljati inteligentno, sicer delate v temi. Delujete iz čustev. Želite zdraviti. Želite čarovnijo. Zdravljenje ni čarovnija, to je znanost.
V: Ali hočete reči, da bi bilo bolje, če bi nekaterim ljudem svetovali, naj ne zdravijo?
BC: Ljudje, ki so izrazito navezani na dosežke ali pa na to, da jih občudujejo kot 'zdravilce', imajo morda preveč iluzij o samih sebi ali pa niso dovolj zdravi, da bi varno zdravili. Nenavezanost je bistvenega pomena.
Veliko je ovir na poti do boljšega razumevanja zdravljenja in posledično do večje učinkovitosti. Predvsem pa mislim, da se v resnici kaj dosti zdravljenja sploh ne izvaja. Doseže se izboljšanje stanja, ne pa tudi ozdravitev. V psihoterapiji zdravljenje ne more napredovati, dokler psihologija kot način razumevanje človekove narave ne sprejme obstoja duše kot dejstva.
Sigmund Freud in drugi pred njim so zavračali obstoj duše. Izjema je Jung in peščica drugih. Večina vplivnih psihologov, še posebej Freud, je zavračalo to idejo. Danes se kljub temu vedno bolj nagibajo k temu, da bi jo upoštevali - čeprav ji morda ne rečejo duša. Npr. Winnacott (Britanski psiholog, pedagog in mislec) ji reče "pravi Jaz". Krepi se spoznanje, da duša obstaja in da je to, kar vidijo na fizični ravni, dejavnost entitete, ki ji zaradi strahu ali sramu ne upajo reči duša, ker bi se slišalo preveč religiozno. Ni religiozno. Duša ali obstaja ali pa ne obstaja. Poznajo jo religije, kjer so jo tudi poimenovali, vendar obstaja neodvisno in izven religije. Dokler psihoterapija ne sprejme obstoja duše, ne bo velikega napredka pri zdravljenju motenj uma.
Česar zdravilci v splošnem ne razumejo ali vzamejo resno, je dejstvo, da živimo v energijskem vesolju. Vse je energija. Vse, kar vidimo, naj bo še tako trdno, je energija, ki niha z določeno frekvenco. Frekvenca nihanja določa obliko. Na področju zdravljenja bo moralo priti do spoznanja, kaj bolezen v resnici je, kaj jo povzroči. Bolezni ne morete pozdraviti, če ne veste, kako do nje pride, kaj sploh je in kaj jo povzroči.
V: Ali lahko poveste, kako bolezen nastane?
BC: Nastane zaradi energijskega neravnovesja. Če energije uravnovesite, se bolezni znebite, toda kako to doseči? Razumeti je na primer treba, kako energija deluje v fizičnem telesu. Sodobna znanost razume samo tri ravni tega, čemur rečemo fizično: trdno, tekoče in plinasto. Nad plinastim stanjem so še štiri stanja fizične materije, ki jim rečemo eterske ravni. Če nimate eterskega vida, so seveda nevidne. Včasih jih vidijo otroci, odrasli pa jih ne poslušajo, ker jih ne razumejo.
V: Kje v eterskem polju domuje duša? Kolikor vem, je duša del svetlobe in lahko biva v telesu na eterski ravni ali pa na višji ravni od telesa.
BC: Duša uporablja vse ravni fizičnega telesa. Obstaja sedem ravni - mi poznamo tri, obstajajo pa še dodatne štiri. Da bi znanost zdravljenja lahko napredovala, mora spoznati še lastnosti eteričnih ravni materije. Ljudje morajo to vedeti, zdravniki morajo to vedeti, da bi bili pravi zdravniki, učinkoviti pri zdravljenju, da ne bodo delali v temi. Vedeti morajo, kako energije prihajajo od duše. Ampak duša ne domuje v eterskem telesu. Etersko telo je fizično izrazno sredstvo, ki ga duša na tej ravni uporablja. Mi smo dobesedno duše v inkarnaciji. Duša se inkarnira vedno znova. Za izpolnitev svojega inkarnacijskega namena v maternici ustvari telo in mu podeli določeno žarkovno strukturo. Žarek same duše je vseskozi isti, ostali žarki pa se spreminjajo: fizično telo, mentalno telo in astralno telo se lahko iz življenja v življenje spreminjajo.
Vse to ustvari duša v maternici vsakič, ko oseba pride v inkarnacijo. Razumeti moramo mehanizem, preko katerega energije duše dosežejo zunanji svet. Dosežejo ga direktno ali pa prispejo popačene skozi rabo ali napačno rabo energije in tako nastane bolezen. Vse bolezni nastanejo z napačno rabo ali nerabo energije duše. Če ne uporabite energije duše, bo prej ali slej prišlo do takšne ali drugačne bolezni. Tudi če jo uporabljate nepravilno, bo naposled prišlo do bolezni ali motenj.
V: Kako energija duše vstopi v fizično telo?
BC: Energija duše deluje skozi čakre - energetske centre v eterskem telesu. Čakre so centri, sedem jih je od vrha glave do dna hrbtenice. To je sedem glavnih vhodov in izhodov energije iz duše v zunanji svet in obratno. Deluje v obe smeri. V človekovo auro pritekajo energije iz duše, iz mentalnega telesa in iz astralnega telesa ter krožijo ven in noter skozi čakre. Dokler to poteka učinkovito, dokler energija iz čakre priteka pravilno in je dotok ravno pravšen, ne premajhen, ne prevelik in ni statičen (ves čas mora teči), potem ustvarja auro, ki je v uravnotežena. Tedaj niste bolni.
Bolezen nastane zaradi neravnovesja. Ravnovesje se poruši, če skozi čakro teče preveč ali premalo energije ali pa je energija statična, ne teče. Če je statična, so s tem vzpostavljeni pogoji za takšno ali drugačno bolezen.
Čakre so povezane z endokrinim sistemom, z žlezami v fizičnem telesu, preko žlez pa z različnimi organi po telesu. Če hočete zdraviti organe, kar večina zdravnikov počne - zdravijo srce, jetra, vranico, ledvice ali karkoli že - morate najprej ugotoviti ali organi dobivajo dovolj energije in od katere čakre. Ali so čakre odprte? Ali opravljajo svojo funkcijo? Ali morda energija zastaja, je premalo pretoka? Če energija priteka iz duše, ali je morda prekinjena in blokirana pri svojem delovanju? Take stvari povzročajo bolezni.
Če zdravilec torej želi ozdraviti bolezen, mora razumeti čakre in njihovo delovanje. Razumeti mora energije, ki prihajajo od čaker skozi žleze do organov. Večina ljudi o tem ne ve ničesar. Ko bodo Mojstri delovali v svetu bolj odprto, se bo vedno več zdravnikov in zdravilcev začelo zanimati za eterske ravni.
Svet čaka na pravilno razumevanje eterskih ravni materije. To je še vedno materija, a finejša, kot jo poznamo sedaj. Ko bomo to razumeli, potem se bomo lahko lotili bolezni. Potrebnih bo morda 200 - 300 let, da se svet reši bolezni, vendar se bo. Ljudje bodo razumeli vedno več. Enako velja za psihologijo. Gre za isto energijo, ki jo ali uporabljamo pravilno ali pa je ne.
Nekateri zbolijo enostavno zato, ker nič ne delajo. Energije iz duše pritekajo, oni pa je ne uporabijo. Ničesar ne počnejo. Duša govori: "Služi! Služi!" Zato duša sploh pride v inkarnacijo: da služi Načrtu evolucije. Toda če človek tega ne počne, zboli in sploh ne ve, zakaj je zbolel, prav tako ne vedo zdravniki. Vzrok pa je preprosto v tem, da v življenju ni dovolj aktiven.
V: Kakšno vlogo igra živčni sistem?
BC: Obstaja prefinjena funkcija duše v fizičnem telesu, ki je ne razumemo. Povezava med dušo in njeno pojavnostjo v fizičnem telesu je živčni sistem. Živčni sistem sestoji iz 'niti', ki potekajo vzdolž hrbtenice vse do konic prstov na rokah in nogah. Živčni sistem je tu zato, da prevaja energijo od duše. Vsaka od niti ali nadijev živčnega sistema, kot se imenujejo, je votla in napolnjena s plinom. Plin prihaja od duše. Znanost tega še ni odkrila, nekoč pa bo in tedaj bodo ljudje razumeli, kako duša z energijo napaja celotno fizično telo.
Živčni sistem je najvišji vidik fizičnega, ker je povezava med dušo in fizičnim telesom. Je fizičen, znotraj pa je plin duše, ki vnaša namen duše ali določene kvalitete svetlobe duše v fizično telo. Ta dejstva še čakajo, da bodo odkrita, po tem pa bo znanje o zdravljenju hitro napredovalo in zdravljenje bo dosti bolj učinkovito.
V: Kje je duša?
BC: Duša obstaja na najvišji podravni mentalne ravni. Obstaja raven, ki se imenuje kavzalna raven. Telo duše - kavzalno telo - obstaja na kavzalni ravni. Kavzalna raven je četrta podraven mentalne ravni. Energija duše skozi čakre napaja celoten sistem. Čakre so kot vrata, skozi katera energije prihajajo od duše in tudi prihajajo k duši. To je dvosmeren sistem.
V: Ali se da v vaših knjigah prebrati kaj več?
BC: V mojih knjigah o tem ni veliko napisanega. Najboljša knjiga, ki vam jo lahko priporočim in iz katere večina informacij izhaja, je Ezoterično zdravljenje (Esoteric Healing knjiga ni prevedena v slovenščino, op. prev.) Mojstra Djwhala Khula (preko Alice A. Bailey). Na voljo je v angleščini in drugih jezikih, izdala jo je Lucis Press. Če ljudi zanima zdravljenje, morajo razumeti, kako nastane bolezen. To je znanost. Ni samo fizično.
V: V današnji situaciji, ko imamo vojno v Iraku in je sproščene toliko nasilne energije, je videti, da zdravilce te energije v njihovem fizičnem telesu še posebej prizadenejo. Kako te negativne nasilne energije vplivajo na naše čakre? Se nanje odzivajo samo zdravilci ali tudi ostali ljudje?
BC: Vsi se odzivajo. Odvisno je samo od tega, koliko ste nenavezani. Večina ljudi je navezanih, torej so prizadeti.
V: Ali stres in napetosti zdravilce prizadenejo bolj kot druge ljudi?
BC: Kdor je zdravilec, je najbrž bolj občutljiv kot drugi ljudje. Njihova fizična telesa so bolj občutljiva, torej okoliščine nanje vplivajo bolj kot na druge. Morajo se naučiti nenavezanosti.
Najbolj pomembna stvar za vse ljudi, še posebej pa za občutljive zdravilce, ki bi radi še naprej zdravili, je to, da se naučijo opravljati svoje delo brez čustvene navezanosti. Če niso navezani, potem se jih stres in napetosti ne dotaknejo, kot bi se jih zaradi njihove občutljivosti sicer. Bolj ste občutljivi, višja je raven vašega zavedanja. Velja tudi nasprotno: bolj kot ste neobčutljivi, močnejši ste na zunanji fizični ravni. Veliko ljudi je, ki jih stres skoraj ne prizadene, medtem ko ta isti stres mnogim občutljivim, mislečim in odzivnim ljudem povzroča veliko bolečin in trpljenja. Ključ je v nenavezanosti.
V: Kakšno vlogo ima pri bolezni in zdravljenju karma?
BC: Le malokateri od zdravilcev je pozoren na karmo. Zakon karme je pri zdravljenju odločilen. Ljudje zapravljajo čas s pošiljanjem energij določeni osebi ali pa jim dajejo veliko tablet te ali one vrste, pa se ne zgodi nič. Osebi ni nič bolje, ker zakon karme tega ne dovoljuje.
Veliko bolezni je karmičnih - poleg tistih, ki izhajajo iz napačne uporabe ali nerabe energije duše. Iz prejšnjih življenj s seboj prinašamo karmo, ki se manifestira v bolezni na določeni ravni - mentalni, fizični, astralni ali pa v kombinaciji vseh treh. Odvisno od posameznika. Če prinašate karmo iz življenja v življenje, če razumete problem in veste, da se da bolezen v tem življenju samo omiliti ne pa tudi ozdraviti, potem jo je morda lažje sprejeti. Simptome, bolečine in trpljenje lahko morda blažimo z zdravili ali drugačnim odnosom do življenja, dejanska bolezen pa bo tukaj tako dolgo, kot to določa karma.
Oseba se mora naučiti razrešiti karmo, mora odpraviti tisto, kar karmo povzroča. To je zapleteno. Tako zelo prefinjeno in kompleksno, da ni mogoče dati preprostega navodila v smislu "naredi to" ali "stori tisto". Stanje pacienta je treba razumeti temeljito, razumeti, kaj je tisto, kar povzroča karmično težavo. Lahko je tudi posledica napačne rabe energije duše ali pa njene nerabe, torej je to treba popraviti. Ko se to zgodi, bo karma razrešena in oseba bo ozdravela brez zdravljenja. Zdravljenje je v razreševanju karme.
Z vidika Mojstrov se včasih karmična izravnava lahko doseže samo skozi smrt. Smrt je zdravilo. To je težko razumeti, za Mojstra pa je to ena izmed poti - ne edina - do ozdravitve. V naslednjem življenju se bo ta oseba rodila brez tega konkretnega karmičnega bremena, zato lahko prične na višji točki, ker je karma ne ovira.
V: Kaj menite o zaračunavanju duhovnega (ali energetskega) zdravljenja?
BC: Mislim, da se zdravljenja ne bi smelo zaračunavati. Ljudje sami sebe imenujejo zdravilci, vendar dejansko ne zdravijo oni. V vsakem primeru ozdravljenje opravijo na višji ravni, bodisi 'vodniki' ali skupine na astralni ravni bodisi Mojstri na duhovni ravni. Tako imenovani zdravilec je samo kanal, skozi katerega teče energija. Zaradi tega mislim, da zdravljenja ne bi smeli zaračunavati. Vendar pa morajo ljudje tudi živeti. Nekateri ljudje posvetijo ves svoj čas zdravljenju in nekateri od njih prosijo za prispevke. Po moje to ni prav, vendar je bolje, kot postaviti ceno. Bolje je, če imajo službo, od katere živijo, zdravijo pa zastonj.
Vir: share-international.net/slo |