Približno vsak tretji človek je kratkoviden. Kaj povzroča kratkovidnost, ni natančno znano, strokovnjaki predvidevajo, da je glavni krivec za tovrstno okvaro vida, ki ji pravimo tudi miopija, dednost. Kratkovidni ljudje vidijo od blizu zelo dobro, ob pogledu v daljavo pa morajo mežikati, da se jim slika izostri.
Od tod izvira tudi ime miopija: »myein« (grško) pomeni mežikanje.Pogosto so za slab vid odgovorne lene mišice oči, zagovarjajo nekateri in trdijo, da potrebujejo naše oči trening. Toda strokovnjaki uradne medicine odgovarjajo, da vaje za oči, s katerimi naj bi pozdravili napake pri kratkovidnosti brez očal ali kontaktnih leč, ne morejo vplivati na megleno sliko, ki nastaja na mrežnici.
Prizadeti se morajo preprosto naučiti živeti s slabovidnostjo oziroma se naučiti nejasno sliko bolje interpretirati (na primer človeka namesto po obrazu prepoznati po obleki). Nezdravljena kratkovidnost pomeni za otroke veliko omejitev v šoli, odrasle pa ogroža za volanom, zato je smiselno zaviti v najbližjo optiko in si priskrbeti kakovostna očala, ki bodo poskrbela za jasen vid in vam hkrati polepšala obraz.
Z obojestranskimi konkavnimi stekli za očala (minus leče) ali kontaktnimi lečami je mogoče napake pri lomljenju svetlobe, ki botrujejo kratkovidnosti, učinkovito odpraviti, res pa je, da lahko premočna korektura povzroča tudi glavobole. Pri zelo močni kratkovidnosti, pri višjih dioptrijah, so kontaktne leče bolj primerne za korekturo kot očala, ker se z njimi zmanjša optična napaka.
Nevarnosti kratkovidnih
V starosti imajo kratkovidni ljudje to prednost, da ne potrebujejo očal za branje. Na žalost pa jim preti tudi veliko nevarnosti. Prva je neodvisna od velikosti dioptrije, to je odstop mrežnice. Ko postane steklovina premajhna za veliko oko, se zaradi sil, ki ob tem nastanejo, v mrežnici naredijo luknjice. Skozi te prodira steklovina pod mrežnico in povzroča njen odstop. Da bi takšne spremembe kar najhitreje opazili in po potrebi šli na lasersko operacijo, je treba redno hoditi na očesne preglede. Pri kratkovidnih ljudeh obstaja tudi večja nevarnost makularne degeneracije in glavkoma.
Refraktivni laserski poseg − da ali ne?
Število operativnih posegov, namenjenih korekciji refrakcijskih napak očesa, je v zadnjih desetih letih v zahodnem svetu skokovito poraslo. Refraktivna kirurgija, ki se ukvarja z odpravljanjem refrakcijskih napak očesa, kot so kratkovidnost, daljnovidnost in astigmatizem, je eno najhitreje se razvijajočih in dinamičnih področij v oftalmologiji. Glavni cilj tovrstnih posegov je ljudem, ki za oster vid sicer potrebujejo očala ali kontaktne leče, omogočiti dober vid brez teh pripomočkov.
Razlogi, zaradi katerih se ljudje odločajo za lasersko korekcijo ostrine vida, so zelo različni. Povezani so tako s težavami pri nošenju kontaktnih leč oziroma z neprenašanjem leč, z občutkom oviranosti zaradi očal ali leč pri različnih športih kot tudi s težavami zaradi očal oziroma leč pri poklicu. Še najpogosteje se za posege odločajo ljudje z veliko razliko v dioptriji med enim in drugim očesom, saj je korekcija takšnih refrakcijskih napak z očali moteča in neredko tudi vzrok za glavobole.
Tako kot pri vseh kirurških posegih je tudi pri laserskih korekcijah vida uspešnost posegov različna. Dokazano je bilo, da več kot 95 odstotkov bolnikov po posegu vidi na daljavo ostro brez očal. Izjemoma lahko bolniki po operaciji za povsem oster vid potrebujejo očala z minimalno dioptrijo, v nekaterih primerih pa je za dosego optimalnega rezultata potrebna še dodatna laserska korekcija, ki jo opravijo brezplačno. Ali ste primeren kandidat za lasersko korekcijo vida, lahko ugotovite s pomočjo preprostega testa, ki ga najdete na spletni strani Morela okulistov.
Daljnovidnost ali hyperopia
To je motnja vida, pri kateri nam oddaljene predmete še nekako uspe izostriti, medtem ko nam to pri gledanju na blizu ne uspe. Dodatne težave povzročajo še utrujene oči, solzenje in glavobol pri natančnem gledanju, meglenje slike ipd. Pri otrocih se lahko poleg daljnovidnosti pojavita še škiljenje in slabovidnost enega očesa. Razlog za okvaro je premajhno očesno zrklo v vzdolžni osi ali premajhna dioptrijska vrednost očesnih medijev, ki povzroči, da se slika gledanega predmeta virtualno izostri za mrežnico. Posebna oblika daljnovidnosti je presbiopija ali starovidnost, ki se pojavi po 40. letu. Vzrok je v pešanju akomodacije ali prilagajanja gledanja na blizu. Svoj vrh doseže okoli 65. leta z dodatkom plus tri dioptrije.
Katera očala izbrati?
V vsakem primeru je najpomembneje, da so očala natančno prilagojena in centrirana. To pomeni, da morajo dobro sedeti na obrazu in se ne smejo premikati. Odstopanja lahko povzročijo glavobole, dvojne slike ali občutek škiljenja. Pri hudi slabovidnosti in pri otrocih je namesto stekla priporočljivo uporabiti umeten material, ki je lažji in težje poči. Očala za dojenčke so lahko vgrajena v majhno kapico ali pa se jih pritrdi z gumijastim pasom. Za ljudi, ki so zelo občutljivi za svetlobo, so primerna očala s svetlobno zaščito. V mraku in ponoči v cestnem prometu je treba uporabljati le nezatemnjena očala.
Kombinirana očala so smiselna, če poleg slabovidnosti nastopi še starovidnost; tako ni potrebnih več različnih očal. Slabosti teh očal so kozmetično moteče linije, ki ločijo različne dele, treba pa se je tudi navaditi na pogled navzdol (težave nastopijo na primer pri hoji po stopnicah). Izberete lahko tudi takšna očala, ki imajo ta prehod narejen bolj gladko, vendar pa na prehodnih delih pogosto prihaja do zamegljene slike in na to se je treba privaditi.
Namesto očal majhno upognjeno stekelce
Drobno, rahlo upognjeno in tako tanko stekelce, da je že skoraj nevidno, je zagotovo eden najbolj praktičnih in pogosto uporabljenih zdravstvenih pripomočkov. Kontaktne leče so postale priljubljene, ker omogočijo uporabniku, da se udeležuje dejavnosti, ki bi se jih z očali na nosu le stežka, pa tudi zaradi priročnosti. Vedno so »na očesu«, ker jih ne odlagamo in jih ni treba iskati, ko jih potrebujemo. Zagotovo pa je k njihovi široki uporabi največ pripomogla njihova neopaznost. Za vse tiste, ki menijo, da očala ne polepšajo obraza, naj bo okvir še tako pazljivo izbran, so kontaktne leče edini možni izbor.
Ker so prav uporabniki kontaktnih leč pogosto žrtve nadloge, ki ji pravimo izsušena veznica očesa, je ključen izbor ustreznih leč. Mehke leče se na primer razmeroma hitro izsušijo. Zato morate biti, če ste se odločili zanje, izjemno pozorni, da se vam očesna sluznica ne izsuši, in si oči pogosto vlažiti z umetnimi solzami. Mehke leče so tako občutljive, ker vpijajo tekočino in v njih raztopljene snovi, tudi bakterije. Poltrde kontaktne leče so v nasprotju s sicer bolj razširjenimi mehkimi lečami primerne za vse tiste, ki se jim oko ne vlaži dovolj in imajo stalno občutek ščemenja v očeh, saj tekočine ne vpijajo.
»Natančnega podatka, koliko ljudi je slabovidnih, nima nihče. Slepih je v razvitem svetu okoli dva promila, po merilih za slabovidnost pa pet do deset odstotkov v vseh starostnih strukturah. Naraščanje slepote in slabovidnosti beležimo, ker vse več bolnih otrok preživi, prebivalstvo se stara, s tem pa narašča tudi tveganje za porast žilnih bolezni, degenerativnega glavkoma, okvare rumene pege in podobno,« je povedala prof. dr. Branka Stirn Kranjc, dr. med., oftalmologinja z Očesne klinike Kliničnega centra Ljubljana. »Vsako zgodnje odkritje morebitnih sprememb ponuja več možnosti za manjšanje okvare in ugodnejši potek staranja.«
»Fizikalni optični zakoni določajo, da kratkovidni dobro vidijo na blizu. Tisti z −10 dioptrije najostreje vidi pri 10 centimetrih razdalje, tisti z −3 pri 33 centimetrih itd. Pri tem igra ključno vlogo višina kratkovidnosti. Ker po 35. oziroma 40. letu akomodacija očesa peša, je treba spremembe vnovič meriti po optičnih zakonih in jih upoštevati za vsako razdaljo posebej,« je kot zanimivost navedla prof. dr. Branka Stirn Kranjc, dr. med., oftalmologinja.
Približno vsak tretji človek je kratkoviden. Kaj povzroča kratkovidnost, ni natančno znano, strokovnjaki predvidevajo, da je glavni krivec za tovrstno okvaro vida, ki ji pravimo tudi miopija, dednost. Kratkovidni ljudje vidijo od blizu zelo dobro, ob pogledu v daljavo pa morajo mežikati, da se jim slika izostri. 
