Popolne zaščite pred sončnimi žarki ni, takšne trditve na zaščitnih kremah so zavajajoče.

Včasih je bila zagorelost značilna samo za nižje sloje in fizične delavce, ki so bili zaradi dela izpostavljeni soncu. Šele v dvajsetem stoletju je po zaslugi Coco Chanel, francoske modne oblikovalke, zagorelost postala modna. Ta trend kljub opozarjanju o škodljivosti pretiranega sončenja ostaja še danes.

Kozmetična industrija se je v zadnjih desetletjih močno razvila tudi na področju različnih zaščitnih krem. Ker so proizvajalci zagotavljali, da njihove kreme, mleka, losjoni in olja nudijo popolno zaščito pred žarki UV-A in UV-B, da so vodoodporni in da ščitijo ves dan, se je lani kar nekaj znanih proizvajalcev v ZDA znašlo pred sodiščem, saj to ni bilo res.

Ljudje se vedno bolj zavedajo, da popolne zaščite pred sončnimi žarki ni in da so takšne trditve zavajajoče. Zato se najdejo tudi takšni, ki proizvajalce tožijo, ker jih je sonce opeklo, kljub temu da so se mazali s "popolnim zaščitnim sredstvom". Odgovore o sončenju in zaščiti pred sončnimi žarki smo poiskali pri dermatovenerologu prof. dr. Igorju Bartenjevu. Je postopna porjavelost res najboljša rešitev pred škodljivimi posledicami sončenja?

Porjavelost pomeni, da smo bili izpostavljeni sončnim žarkom in se je koža zaščitila tako, da se je zadebelila in porjavela. Porjavela je zaradi rjavega pigmenta melanina, ki je nastal v naši koži in zdaj deluje kot neke vrste zid, ki ščiti pred sončnimi žarki.

Sončni žarki ob ponovni izpostavljenosti naredijo manj škode koži, ki je že rjava. Vendar dermatologi sončenja načeloma ne priporočamo. Če pa se sončenju ne morete izogniti, se je vsekakor bolje sončiti večkrat krajši čas in v zgodnjih dopoldanskih ali popoldanskih urah kot več ur ali ves dan.

Dermatologi uporabo solarija načeloma odsvetujemo, ker dolgoročno povzroča staranje kože. Torej v solarij le izjemoma. Če bi želeli obarvati svojo kožo brez sončenja z uživanjem hrane, ki vsebuje beta karotene, bi bila to težka naloga, saj je njegova koncentracija v hrani zelo majhna in bi težko pojedli toliko, na primer, korenja, da bi se koža obarvala.

Zato so bolj primerni pripravki (tablete, kapsule), ki jih dobite v lekarni in ki ne morejo škoditi, saj predoziranje ni mogoče. Vendar ta oranžna obarvanost ne nadomesti sončenja in ne predstavlja zaščite na soncu, saj je koža obarvana z drugim pigmentom, ki ne ščiti kože pred sončnimi žarki.

Kreme za samoporjavitev niso škodljive in jih lahko brez skrbi uporabljamo, a se pigment ustvarja le v zgornji plasti kože, zato nas ta porjavelost ne ščiti pred sončnimi žarki.

Kreme, ki so na voljo pri nas, takšne zaščite ne zagotavljajo. Zato dermatologi priporočamo, da zaščitno kremo ali mleko nanesete na kožo vsake dve do tri ure oziroma večkrat, če ste veliko v vodi, tudi če ima krema oznako, da je vodoodporna.

Vse te posebne oznake moramo jemati z zdravo pametjo in ne smemo nasedati reklamnim sporočilom, kjer pretiravanje pogosto zamenja resnično učinkovitost. Zaščitne kreme so torej pri sončenju nujne in moramo jih pravilno uporabljati, saj se moramo zavedati škodljivih posledic sončenja.

Med temi je tudi kožni rak in morda tudi melanom, na katerega v zadnjem času več opozarjamo. Natančnih vzrokov za nastanek melanomov še ne poznamo, domnevamo pa, da na nastanek vpliva tudi pretirano sončenje, saj se škodljive posledice sončenja kopičijo več let.

Lahko kot zaščitno sredstvo za sončenje uporabljamo hladno stisnjeno olivno olje?

Nikakor ne, saj nobeno olivno olje ne vsebuje takšne zaščite, ki bi kožo ščitila pred sončnimi žarki. Olivno olje kot dodatek različnim mazilom in mlekom ali čisto olje je bolj primerno za nego kože po sončenju.

Res je, da sonce pripomore k sintezi vitamina D. Vendar je za dojenčke in majhne otroke bolj priporočljivo, da zaužijejo kapljice AD 3, kot da jih zaradi tega izpostavljamo soncu. Nekateri strokovnjaki pravijo, da je za odrasle dovolj deset minut sonca za tvorbo vitamina D.

Vir: dnevnik.si