|  Raziskovalci menijo, da je debelost nalezljiva. Študija je namreč pokazala, da če ima nekdo prijatelja z prekomerno telesno težo, ima tudi sam, kar za več kot polovico večje možnosti, da postane debel. Vplive na telesno težo je mogoče opaziti tudi pri bratih, sestrah in partnerjih.
»Gre za prvo študijo, ki je pokazala kako se debelost iz osebe na osebo širi preko družbenih vezi,« je povedal eden izmed sodelujočih pri študiji, James Fowler iz kalifornijske univerze San Diego.
Raziskovalci so povedali, da ugotovitve jasno nakazujejo na to, da je debelost nalezljiva, ne kot virus, temveč v družbenem smislu, s čimer razlagajo tudi nenehno rast števila ljudi s prekomerno telesno težo, predvsem v zahodnih delih sveta.
Vir: svarog.org |
NE ZAMUDITE
Je debelost nalezljiva?
Prispeval/a: Salamander dne četrtek, 2. avgust 2007 @ 14:45 CEST
Jaz pa se ne bi strinjal s trditvijo, da je debelost nalezljiva! Prej bi rekel, da je le nagnjenje k debelosti nalezljivo, oziroma
dedno, ni pa seveda nujno, da je to tako. Največkrat je prisotna debelost v isti družini, ali pa med prijatelji, in je rezultat
enakih ali podobnih prehranjevalnih navad. Prijatelji radi skupaj zahajajo na pice, sladoled, tortice..., ali pa se hodijo
nacejat z alkoholom, kar vse vsebuje obilico nepotrebnih kalorij, ki v njihovih telesih nato skrbijo za nabiranje maščobe,
kar naprej vodi v deformacijo njihovih teles (beri - v debelenje).
Moja mama je imela to grdo navado, da je vedno pojedla vse ostanke za nami, otroki, ker se ji je zdelo škoda metati
hrano stran, ko pa toliko ljudi po svetu strada. Čudna logika, ki jo je na koncu pripeljala do 40 kg viška telesne mase.
Otroci smo bili pa seveda vsi normalno težki, ker smo vse odvečne kalorije sproti pokurili, pa tudi prenažirali se nismo.
V kakšnih družinah se pa vsi prekomerno nažirajo, ponavadi nekvalitetne hitre hrane, rezultat pa je potem pri večini
članov družine pač takšen, kakršen je.
lp Salamander
...
Je debelost nalezljiva?
Prispeval/a: titanic dne četrtek, 2. avgust 2007 @ 15:14 CEST
Hrana je zato, da preživimo, je zato, da jemo, ne živimo zato, da jemo. Razumsko in z vsaj malo ljubezni do sebe, si človek privošči primerne količine zdrave prehrane. Seveda tako tudi vzgaja otroka, da je za potešiti »lakoto« potrebno res malo in tisto kar pojemo naj bo kvalitetno in uporabno za naše telo in duha.
Poznamo pa odvisnosti od hrane, čustveno neravnovesje in hranjenje ob ne-lakoti, ko nam manjka nekaj, kar pričakujemo, da nam bodo drugi dali. Ponavadi je to ljubezen, ko nismo ljubljeni (od druge osebe) in se zaradi pomanjkanja ljubezni do sebe, smilimo sami sebi in iščemo tolažbo v nezdravi hrani. Pojavi se občutek »lakote«, ki ni tisti prvinski za obstoj, za razvoj, za življenje telesa. Lakota je čustvena in zaradi smiljenja samemu sebi kompenziramo ljubezen s hrano. Nato nastane začaran krog iz katerega ne moremo ven – ker se redimo, imamo nezdrav izgled telesa, se slabo počutimo in še bolj jemo in vnašamo v svoje telo nezdrave substance.
Treba je prekiniti na zavestnem področju in zaradi ljubezni do sebe jesti kvalitetno in malo. Le tako se lahko prekine začaran krog, ki se lahko zaradi zgrešene miselnosti »podeduje« v naslednje generacije. Podeduje se vzorec mišljenja.
Lp Titanic