Vsako leto se pojavi vsaj ena nova infekcijska bolezen
torek, 22. maj 2007 @ 00:03 CEST
Uporabnik: Sonce
"Zelo verjetno se bo pomen infektologije v prihodnjih letih še povečal, saj bo bolnikov z infekcijskimi boleznimi vedno več in ne manj," je prepričan prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.
V zadnjih desetih letih so imeli na kliniki okoli 8000 sprejemov in okoli 27.000 ambulantnih pregledov na leto. Za to je več razlogov. Eden od njih je staranje prebivalstva, saj je bilo v Sloveniji leta 1994 11 odstotkov prebivalcev starejših od 50 let, projekcija za leto 2020 pa napoveduje, da bo med prebivalstvom kar 20 odstotkov ljudi, starejših od 50 let.
"Medicina je zelo napredovala. Zato preživijo ljudje, ki bi sicer umrli. Življenjska doba se pogosto podaljšuje na račun okrnjene imunosti. Takšni ljudje imajo včasih več stokrat več možnosti, da bodo dobili okužbo," pojasni povezavo med staranjem in infekcijami prof. dr. Franc Strle. Po njegovem mnenju je precejšen problem tudi odpornost mikroorganizmov na antibiotike, protivirusna zdravila in protiparazitna zdravila.
"To se sliši kot obrabljena fraza, toda utegne se zgoditi, da bomo čez nekaj let še na slabšem, kot smo. Zgodi se lahko, da bomo pri nekaterih okužbah skoraj v takšnem položaju, kot smo bili pred iznajdbo antibiotikov," pojasnjuje prof. dr. Strle. Pred 50 leti, ko so začeli uporabljati prve antibiotike, je kazalo, da je bitka z infekcijskimi boleznimi dobljena. Pokazalo se je, da to ni res. "V zadnjih 20, 30 letih smo se soočili z aidsom, sarsom, ptičjo gripo, vsako leto pa se pojavita še ena ali dve novi infekcijski bolezni," opozarja prof. dr. Strle.
Po Strletovem mnenju to ni čudno, saj kar 60 odstotkov biomase predstavljajo mikroorganizmi. Na zemlji so bili veliko pred drugimi organizmi in so se zelo dobro prilagodili. Od tega ogromnega števila jih poznamo samo odstotek, zato se bo med 99 odstotki gotovo pojavilo še mnogo povzročiteljev bolezni za ljudi. Epidemiološko sliko poslabšujejo tudi možnost hitrega premikanja z enega na drug konec sveta in velikanska preseljevanja z razmeroma enakomerno poseljenega podeželja v mesta in predmestja.
Prof. dr. Strle pravi, da zaradi tega živi ogromno ljudi v prenatrpanih in slabih okoliščinah, ne samo v manj razvitih, temveč tudi v visoko razvitih državah. To pa so idealni pogoji za širjenje infekcijskih, kužnih bolezni. "Če se kjer koli pojavi nova bolezen, je zelo verjetno, da jo bomo imeli v kratkem tudi pri nas," opozarja. Najtežje bolnike, teh je zdaj od 350 do 400 na leto, zdravijo na oddelku intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
"To so bolniki z okužbo centralnega živčevja, predvsem gnojnim in virusnim meningitisom. Vse več bolnikov prihaja zaradi okužb, ki jih dobijo zaradi pomanjkanja telesne obrambe. To so na primer hematološki bolniki, bolniki s hudimi okužbami, ki so odporne proti številnim antibiotikov, kakšen kirurški bolnik s hudo okužbo in sepso," pravi prim. as. dr. Igor Muzlovič, predstojnik intenzivne terapije, ki prav tako kot prof. dr. Strle opozarja, da število najteže obolelih iz leta v leto narašča.
"Zelo verjetno se bo pomen infektologije v prihodnjih letih še povečal, saj bo bolnikov z infekcijskimi boleznimi vedno več in ne manj," je prepričan prof. dr. Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.
