Prehrana pomembno vpliva na nastanek in izid zdravljenja številnih bolezni, ki so vodilni vzroki za smrt, a tudi drugih bolezni in motenj v sodobni družbi. Cela vrsta bolezni, na čelu z boleznimi srca, sladkorno boleznijo in rakom, je tesno povezana z vrsto in količino hrane, ki jo pojemo.
Na zdravilnost hrane nas opominjajo osupljiva znanstvena odkritja o zdravilnih in preventivnih močeh hrane. Hrana je za celice edini vir energije, ker pa prav mi izbiramo hrano zanje in s tem vplivamo na kemične procese v njih, bi bila prava škoda izpustiti priložnost, da sami vplivamo na svoje zdravje.
Iskanje hrane, ki bi dobro vplivala na zdravje in obenem imela ustrezno hranilno vrednost, je v polnem razmahu. Koncept funkcionalne hrane se je začel na Japonskem, prehranska industrija po vsem svetu pa ga je sprejela. Uradne definicije funkcionalne hrane (še) ni, lahko pa jo opišemo kot hrano, ki ima poleg ustreznega hranilnega delovanja tudi koristen vpliv na zdravje.
Posebej zasnovani prehranski izdelki so čedalje bolj priljubljeni, saj se od običajne hrane razlikujejo samo po dodatku, ki jih naredi funkcionalne. Proizvajalci živilom, ki jih uživamo vsak dan (mleko in mlečni izdelki, sokovi, juhe …), dodajajo vitamine, minerale, antioksidante in vlaknine, s čimer obogatijo njihovo hranilno vrednost ter preprečijo primanjkljaj hranilnih snovi, ki je posledica sodobnega življenjskega sloga.
Hrana in zdravilo
Izraz funkcionalna hrana obsega vso hrano z biološko aktivnim delovanjem, ki pomaga ohranjati zdravje in vpliva na posamezne telesne funkcije. Osnovni namen take hrane presega zgolj potešitev lakote in zagotavljanje nujno potrebnih hranilnih snovi; namenjena je tudi izboljšanju splošnega psihofizičnega stanja in preprečevanju bolezni. Funkcionalna hrana ima torej dvojno vlogo, saj služi kot hrana in zdravilo.
Bogatenje živil
V nekaterih primerih živila obogatijo s hranili, ki so se izgubila med njihovo obdelavo ali predelavo, ali pa jim dodajo hranila, ki jih sicer naravno vsebujejo, vendar v premajhnih količinah (bogatenje) – takšno je, denimo, bogatenje žitaric z železom. Smer, v katero gre razvoj, pa je predvsem naslednja: nekaterim živilom dodajajo hranila, ki jih naravno sploh ne vsebujejo (dodajanje omega 3 maščobnih kislin jajcem, kalcija pomarančnemu soku).
Fortifikacija ali bogatenje živil je smiselno, če sta izpolnjena dva pogoja: da je hrana v široki uporabi in da je poceni.
Najpogostejši nosilci tovrstnega bogatenja so mlečni izdelki, in sicer zaradi velike priljubljenosti in univerzalne uporabe. Nemara tudi zato je vélika zvezda na prizorišču funkcionalnih živil jogurt, obogaten s probiotiki. Med funkcionalno hrano in zdravo hrano obstaja pomembna razlika.
Nekateri avtorji se zavzemajo opredelitev zdrave hrane kot takšne, ki prispeva k boljšemu telesnemu in duševnemu ravnovesju ter k optimalni odpornosti na stres, vnetja in bolezni. Funkcionalna hrana poleg naštetega obsega še paleto izdelkov, namenjenih osebam s posebnimi prehranjevalnimi potrebami (izdelki brez glutena, ki jih je možno kupiti v običajni trgovini).
Pregled izdelkov
Številna živila, ki jih uporabljamo v vsakdanji prehrani, lahko označimo za funkcionalno hrano.
Mlečni izdelki so eden od najboljših virov kalcija in esencialnih hranilnih snovi, ki ščitijo pred nastankom osteoporoze in zmanjšujejo tveganje za nastanek črevesnega raka.
Ribe so bogat vir omega 3 maščobnih kislin, ki imajo pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, zmanjševanju holesterola v krvi in nastanka krvnih strdkov.
Žitarice so vir prehranskih vlaknin, beljakovin, mineralov in vitaminov. Izdelki, ki vsebujejo oves, znižujejo raven holesterola v krvi, soja pa je bogata z beljakovinami in izoflavonoidi, ki blažijo težave v meni in znižujejo raven holesterola v krvi.
Sadje in zelenjava sta odličen vir vitaminov in drugih antioksidantov, a tudi prehranskih vlaknin.
Črni in zeleni čaj sta pomembna vira antioksidantov, kot so karotenoidi, tokoferolov in vitamina C, obenem pa učinkujeta protibakterijsko in protivnetno.
Olivno olje vsebuje optimalno razmerje esencialnih maščobnih kislin in vitaminov.
Živila prihodnosti
V naslednjih letih lahko pričakujemo še več funkcionalnih živil s še večjo vsebnostjo biološko aktivnih sestavin, od preprostih kemičnih spojin do encimov in mikroorganizmov. Funkcionalna živila prihodnosti bodo vsebovala dodatke, ki bodo prispevali k izboljšanju kakovosti življenja.
Čeprav je funkcionalna hrana nov trend v prehranski industriji, jo kitajska tradicionalna medicina pozna že od 1000 pr. n. št. Dandanes največ funkcionalne hrane pridelajo na Japonskem, kjer obstaja tudi zakonska regulativa za tovrstne izdelke. Zamisel o funkcionalni hrani so na Japonskem prvič predstavili leta 1984, medtem ko je v Evropi od sredine devetdesetih let na tem področju vodilna Finska.
Potrošniki ne poznajo dovolj izraza funkcionalna hrana, večinoma pa podpirajo bogatenje hrane s funkcionalnimi sestavinami, kot so vitamini, minerali, dietne vlaknine … Sprejemanja takšne hrane je odvisno predvsem od tega, v kolikšni meri se potrošnik zaveda koristnega učinka posameznih sestavin na zdravje.
Prehrana pomembno vpliva na nastanek in izid zdravljenja številnih bolezni, ki so vodilni vzroki za smrt, a tudi drugih bolezni in motenj v sodobni družbi. Cela vrsta bolezni, na čelu z boleznimi srca, sladkorno boleznijo in rakom, je tesno povezana z vrsto in količino hrane, ki jo pojemo.
