Človeško črevo je edinstveni sistem in znak zdravega ekosistema je diverziteta različnih mikroorganizmov v njem. Če so vas zasužnjili probiotični napitki, spodbujate neravnovesje. Skoraj 70 procentov celotnega imunskega sistema se nahaja v črevesju.

Črevesje je prepleteno z živčnim sistemom, ki je prav tako kompleksno kot osrednji živčni sistem (v možganih in hrbtenici) in izkazalo se je, da ima prav tako velik vpliv na duševno in čustveno zdravje. Torej je pomembno ohranjati zdravo črevesno floro. Da bi to zdravje dosegli, je potrebno vzpostaviti ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami, ki se nahajajo v črevesju.

V zdravem črevesju je »ta dobrih« številno več kot »ta slabih«; in ko so aktivne pomagajo fermentirati organske kisline v glukozo, znižujejo holesterol, spajajo vitamine, porazdelijo encime, proteine, vlakna in okrepijo imunski sistem. Obstaja mnogo dokazov, da je uživanje navadnega jogurta - ki vsebuje koristne žive organizme, znanih pod imenom probiotiki – zdrava navada, ki lahko izboljša funkcije imunskega sistema. Učinkovitost kvazi-farmacevtskih produktov, kot je recimo Actimel, je veliko manj jasna.

Zadnja študija, ki so jo izvedli na univerzi Reading University, je pokazala, da polovica probiotičnih napitkov, jogurtov in prehrambenih dopolnil, ki so jih testirali, ni doseglo šest osnovnih kriterijev kvalitete; da so varni za človekovo porabo, živi in zmožni preživeti v prebavnih sokovih, da dosežejo črevesje v zadostnem številu, kajti le tako so lahko bakterije učinkovite, imajo klinično preverjene zdravstvene koristi, da je jasno razvidna njihova vsebina; da so jasno označeni, in da delujejo vse do izteka uporabnega roka.

Nekateri probiotični izdelki, kot je Actimel, so bili ocenjeni z »zadovoljivo« - to pomeni, da Actimel napitki vsebujejo žive organizme, ki preživijo na poti do črevesja. Kljub temu, zelo malo je dejansko znanega o dolgotrajnih koristnih učinkih teh presladkih napitkov, ki jih pijemo v imenu zdravja. Razlog za dvom je dejstvo, da so probiotični napitki relativno nova zadeva; pred 12 leti trg taki napitki niso obstajali. Danes prodaja narašča, med vodilnimi je Actimel. Mlahavi zakoni pri označevanju izdelkov ne zahtevajo označbe o tem, katero »prijazno bakterijo«, in koliko so uporabili.

Da velja probiotik kot zdrav, mora vsebovati 10 milijonov – raje 10 bilijonov – živih organizmov, ki bodo preživeli. Ker Actimelova nalepka vsebuje podatek, katera bakterija se nahaja v napitku (L.casei imunitass), se od njih ne terja obvestila o številu bakterij, ki se jih doda. Kratkoročne študije so pokazale, da bakterije L.casei resda pomagajo imunskemu sistemu, ampak ni nobenih študij, ki bi pokazale, kaj se zgodi naj daljši rok. Ne glede na to, kakšno korist pričakujemo od Actimela, ostaja dejstvo, da ta napitek vsebuje dosti sladkorja.

Vsaka 100 gramska steklenička vsebuje 13 g tekočega sladkorja. V reportaži World Health Organization piše, da pri odraslih količina sladkorja ne sme presegati 12 žličk (48g) dnevno. Nutricionisti menijo, da lahko zaužijemo samo 10 žličk dnevno (40 g). Tako gledano vam ena steklenička Actimela pokrije od ene četrtine do ene tretjine maksimalne količine sladkorja, ki ga lahko na dan zaužijete.

Čeprav probiotični izdelki ne vsebujejo nobenih človeku škodljivih snovi (izzvzemši ojačevalcev okusov, ki so parfumi in vsebujejo iste živčne strupe, kancerogene snovi in alergene, ki se pojavljajo pri navadnih parfumih, ter če so sladkani z umetnimi sladili), ne obstajajo nobeni dokazi o tem, da delajo dobro, predvsem za tiste, ki se že zdravo prehranjujeo. Enostransko prehranjevanje pomeni, tudi pomanjkanje raznolikosti bakterij v črevesju.

Te tako imenovane »dobre bakterije« v črevesju moramo hraniti vsak dan, da jih nadomestimo. Da bi to dosegli, moramo v našo prehrano dnevno vključiti okoli 40 g različnih težko prebavljivih ogljikovih hidratov, ki se imenujejo »prebiotiki«. Brez teh, se število dobrih bakterij v črevesu hitro zmanjša, kar pomeni, da sledi izpad imunskega sistema in ostalih telesnih funkcij. Prebiotike najdemo v večini nepredelanega sadja, zelenjave in polnozrnatih izdelkih –banane, artičoke, cikorija in pšenična zrna so dober vir.

Vir: www.theecologist.org/