Za dan 22. 4. vsako leto objavljamo, da je to Dan Zemlje. Veliko besed, veliko napisanih stavkov. Še ena zabloda za tiste, ki se na Zemljo zavestno spomnijo en dan v letu. Dan Zemlje je za ljudi vsak dan njihovih tu-zemeljskih življenj! Zato, ker je Zemlja tudi skupni dom ljudi in maternica našega življenja. Narava od davno vzdržuje ravnovesje na način, ki ga v človeškem jeziku lahko doumemo skozi tri načela: celostnost (holistični pristop), homeostaza, samooskrbnost.
Človeku je zaupana vloga oskrbnika tal - za lastno prehranjevanje se od Zemlje uči njenih naravnih naukov, Modrosti Stvarstva. Narava mu kaže in ga uči, naj jih povzema po njej. V tovrstni sinergiji, na tak način sta Narava in človek povezana prijatelja. Kršitve teh načel človeka vodijo v past, v spor z življenjem, v poskuse podrejanja naravnega reda, ki ga ne dojema, v tekmo, v ekonomijo bede, bolezni, stisk, pomanjkanja vseh vrst in trpljenja. Odrezan od Življenjskih sil se tako človek odreka mestu, ki mu je tako velikodušno dano v Stvarstvu.
Zemljo hrani s strupi in uživa strupene sadove. Nekaj časa je celo prepričan, da je uspel - dokler je sit (čeprav ne nahranjen); dokler z lačnim, pohlepnim , prevarantskim, slepim izkoriščanjem tal, narave in drugih ljudi v njegov žep priteka denar; dokler mu strupena hrana, mrtva voda, pesticidni hlapi in mrtvi prah mineralnih gnojil, ne uničijo zdravja; dokler se iz oči v oči ne sreča z grozljivostjo, ki jo trdosrčno, ozkodušno in silno neumno povzroča. Kot kaže, so poleg kemičnih pesticidov še kako na delu tudi duhovni pesticidi, ljubosumje, pohlep, manipuliranje, nepoštenost, duhovna lakota po ljubezni, pomanjkanje občutka varnosti in iz nje rastoče korenine strahov in zla. Otopeli ljudje ne dojemajo, da brez povezanosti z Naravo po naravnem redu, brez povezanosti s Stvarstvom, tega ni mogoče ne dobiti, ne imeti in ne uživati.
Homeostaza v Naravi ima rešitve zase, tudi, ko človeštvo zataji. Naravni red hrani, čuva in neguje s sabo sinergijske oblike življenja. Kar je bolno in šibko, skuša najprej vzpodbuditi h krepitvi pozitivnih Moči. Če to ni uspešno, bolno, škodljivo, parazitsko, šibko življenje uniči; prepozna tako duhovno, kot telesno šibkost in bolezen. Naravni red prepozna škodljivce, ki bi ga utegnili ogroziti. Prepozna škodljivce, ki bi poskušali razdiralno, uničevalno posegati v ustvarjalnost Življenjskih sil, ki človeštvu pomagajo dvigovati zavest in mu pomagajo najti načine, da preživi v sinergiji z Naravnim redom.
Naravni red svoje homeostaze ne zaključi s prepoznavanjem ogrožujočih škodljivcev. Ne ostane le pri neuspešnih poskusih krepitve pozitivnih, sinergijskih življenjskih moči. Ste kdaj pomislili, kako narava dojema ljudi, ki njenega naravnega reda ne dojemajo, ga ne spoštujejo, z njim ne sodelujejo, ki ovirajo razvoj zavesti v Stvarstvu in ustvarjalne Življenjske sile? Kako Stvarstvo upravlja s tako življenjsko silo? Ste kdaj pomislili, da ima Narava jasno zaznavo za ljudi, ki z njo sodelujejo po naravnem redu in za tiste, ki ga vztrajno rušijo, torej za svoje škodljivce?
Danes nas je Narava nagovorila s pozebo. Podobno se je zgodilo lani. Kaj smo doumeli od njenega lanskega sporočila? Kaj smo na osnovi tega njenega sporočila spremenili pri sebi, v odnosu do sebe, do Narave, do naravnega reda, do drugih ljudi? Kako dolgo se bodo ljudje še slepili, da je to povzročil vremenski vpliv, na katerega nimajo vpliva? In hkrati z ravnanji prav take vremenske vplive povzročali - s kršitvami naravnega reda, ki bi ga naj le povzemali, spoštovali in upoštevali ravnovesje, vsa tri njegova načela: celostnost (holistični pristop), homeostazo, samooskrbnost.
To lahko udejanjamo, nihče nam tega ne brani! In lahko se ogradimo od tistih, ki nas napeljujejo k drugačnemu, škodljivemu življenju, lahko jih ignoriramo, njihovih ponudb in kupčij z njimi se lahko ognemo. Lahko živimo skladno z naravnim redom, lahko ga povzemamo, spoštujemo in upoštevamo ravnovesje, vsa tri njegova načela: celostnost (holistični pristop), homeostaza, samooskrbnost. Tudi na področju zdravja in ravnovesja naših ekosistemov, naše hrane. In s tem se udejanjajo spremembe na bolje! Lahko je tako in čisto vsak človek nosi svojo popolno odgovornost in pristojnost, da to udejanja - vsak dan in ves čas!
Jezik sporočilnosti narave je lahko doumeti in dojeti. To veščino komuniciranja se splača osvojiti! Ko to sporazumevanje steče, postanejo slej kot prej jalovi množični, ogabni, pritlehni poskusi manipuliranja s človekovo srečo, blaginjo in lastno voljo za samouresničitev skladno z naravnim redom. Postane jasno, da zlo ustvarjajo in širijo slabiči, ki jih modrost Stvarstva ne more doseči - njihovi sprejemniki so jo nesposobni sprejeti (čeprav sebe ponavadi zelo oholo in zmotno vrednotijo za »nekaj več«) . Postane pa tudi jasno, kako je možno sestopiti iz navidez začaranega kroga peklenskega vrtiljaka. In to tudi storiti, začeti pa tukaj in zdaj in pri sebi - in sicer s prvim korakom. Naslednji koraki se vedno odprejo za njim.
Za prebiranje in dojemanje sporočilnosti tega sporočila je primeren dan vsak dan in prav je, da ga preberejo in dojamejo stari in mladi in to v čim večjem številu. Tudi Ti naredi nekaj za to in ga prepošlji po svoji bazi.
Za dan 22. 4. vsako leto objavljamo, da je to Dan Zemlje. Veliko besed, veliko napisanih stavkov. Še ena zabloda za tiste, ki se na Zemljo zavestno spomnijo en dan v letu. Dan Zemlje je za ljudi vsak dan njihovih tu-zemeljskih življenj! Zato, ker je Zemlja tudi skupni dom ljudi in maternica našega življenja. Narava od davno vzdržuje ravnovesje na način, ki ga v človeškem jeziku lahko doumemo skozi tri načela: celostnost (holistični pristop), homeostaza, samooskrbnost. 
