Izvor: revija Misteriji

Ljudje zdravijo drug drugega kakor jim veleva trenutna notranja vzpodbuda

NI NEOZDRAVLJIVIH BOLEZNI

Hočeš biti znanstveno bolan, znanstveno umreti ali neznanstveno ozdraveti? Ljudje, ki se odločijo za ozdravitev, se odločajo za wu wei bujenje. Prihajajo v Pulo k Draganu Sekuliću in se prepustijo dogajanju v dvoranici z oblazinjenimi tlemi. Kajti vse se dogaja na tleh.

IN KAJ SE SPLOH DOGAJA?

Na prvi pogled nekaj zelo čudnega. Ljudje zdravijo drug drugega, kakor jim veleva trenutna notranja vzpodbuda. Pri tem uporabljajo znane tehnike, kot so bioenergija, kiropraktika, reiki, akupresura, refleksoterapija, tuina, či-gong, tai či čuan, šiatsu, preporajanje, psihodrama, joga, meditacija in mudre, pa tudi razne vrste plesov, borilnih veščin in druge, neznane in povsem spontane načine zdravljenja. Ljudje zdravijo drug drugega kot jim veleva notranji glas. Tudi kadar uporabljajo kakšno znano tehniko, ki se jo da priučiti, o njej velikokrat nimajo nobenega znanja in praktičnih izkušenj. Vsega, kar počenjajo, se zavedajo in niso ne v transu niti v hipnozi. V začetku so vsi bolj trdi, potem pa se razvijajo … In če je pri tem slišati hlipanje, jok, vreščanje, stokanje in vpitje, je to povsem vsakdanje, bujenje pač. Vsak dan je drugače, bolj ali manj bučno, odvisno od tega, kaj ljudje nosijo v sebi.

Informacij o wu wei bujenju, ki omogoča ozdravitve tudi neozdravljivih bolezni, ni mogoče dobiti nikjer: »Informacije se širijo od človeka do človeka. Preden ljudje pridejo v center, me pokličejo na mobitel (00 385 91 254 36 98). Tudi tistim, ki so wu wei že doživeli, je težko prenesti informacijo, saj so ozdravitve tako neverjetne, da se tisti, ki jih ne potrebuje, pred njimi brani in jih noče sprejeti. Tisti, ki wu weija niso doživeli in ga ne razumejo, imajo ozdravitve za slučajnost …« pravi Dragan in pojasnjuje: »Ljudje se tukaj ničesar ne učijo, vedenje se v njih prebuja. To vedenje imamo vsi shranjeno v našem nezavednem. Na isti način kot se danes tukaj ljudem prebujajo vedenja, so posamezniki že veliko prej prišli do joge. Skozi meditacijo, notranji proces. Tako so prišli do tai či čuana, tako so prišli do šiatsuja, do vseh teh veščin, ki se uporabljajo za pomoč ljudem. Vsako takšno vedenje je nekdo prinesel iz nezavednega, potem so napisali knjige in ljudje se teh tehnik uče in jih racionalno uporabljajo. Tu se na isti način odpira znanje; kakor so nekateri prišli do vedenja o posameznih veščinah, pridejo udeleženci wu weija do celega spleta veščin. To jim omogoča notranji vzgib.

Naše nezavedno je zakladnica celotnega znanja človeškega rodu, skozi kolektivno nezavedno je vse to mogoče sprejeti.«

V kakšnem stanju ljudje zdravijo drug drugega?

»Niso v transu ali hipnozi; povsem se zavedajo svojega početja, ne delajo po naučenem znanju, temveč jih vodi zgolj občutek. Roke se premikajo same od sebe in ljudje niti vedo, pri kom so bili. Najpomembnejše je, da se prepustijo. Največji odpor je naš ego. Dokler je prisoten odpor, je prisoten tudi ego, ko pa izgine odpor, se prepustijo pravemu jazu, ki jih vodi.«

V skupini se zbere od petnajst do petindvajset bolj ali manj bolnih ljudi. Ženske in moški, stari in mladi, včasih tudi kaka nosečnica, prihajajo otroci. Bolniki vseh mogočih poklicev, tudi zdravniki in cerkveni dostojanstveniki. Bolezen ne izbira … Wu wei bujenje deluje na vse, celo na retardirane, ki jim ni mogoče prenesti nobenega sporočila. Deluje tudi na živali in rastline.

»Ljudje se svojih sprememb niti ne zavedajo. Ženska, ki je bila na wu weiju, je odvrgla pečke mandarine; drevo je imelo že naslednje leto petnajst sadežev, čeprav je treba sicer na prve plodove, kot piše v knjigah, čakati tri leta. Brez posebnega prizadevanja, pečke je le vrgla …

Prebujeni ljudje oddajajo pozitivno energijo. Otroci iz privatnega vrtca, ki ga vodi gospa, ki ste jo srečali pri nas, nočejo domov k napetim staršem. Hočejo ostati v vrtcu, predvsem pri tej vzgojiteljici. Otroci v tem vrtcu so fenomenalni, so tudi bolj zdravi, ne zbolevajo več tako pogosto. V času gripe je včasih zbolevala večina otrok, sedaj le kakšen ali celo nobeden. Nanje deluje vzgojiteljica, nanje prenaša pozitivne vibracije, otroci so manj obremenjeni in zablokirani, lahko bi rekel, da so ti otroci v stanju wu weija.«

Ljudje zbolevamo, kot pojasnjuje Dragan, ker si znotraj nezavednega ustvarjamo blokade skozi naše nezavedno reagiranje. Blokiramo pretok energije, pa tudi krvi. Ko energija ne deluje, se upočasni izmenjava snovi v organizmu; ko usiha pretok energije, zastaja obnavljanje tkiv. Ta se zato starajo in pojavijo se bolezni, ki so v resnici izraz energijske motnje. Najprej se pojavi energijski problem, šele potem se na telesu pojavi bolezen: »Zato je naše delo tudi preventiva; da se bolezen ne bi pojavila, odpravimo blokade, ki jih imamo v avričnem delu. Postanemo kreativni. Nekateri začnejo muzicirati, slikati, pisati, z lahkoto delujejo tudi na poslovnem področju, ljudje jim prihajajo naproti. Notranja sprememba izzove zunanjo. Naučeni smo, da vse prihaja od zunaj. Gledamo v vesolje, gledamo skozi mikroskop, nikoli pa ne pogledamo vase, gledamo le ven … Ker gledamo samo ven in je znotraj praznina, se zrušimo vase …

Bolezen ima tudi pozitivni učinek. Človeka premakne. Sem prihajajo cele družine in se rešujejo pred razpadom. Premakne se jim zavest, prebudi se jim nekaj, česar se niso zavedali. Prebudijo se na vseh ravneh človeškega bivanja. Vse se premakne v pozitivnem smislu. In deluje naprej, se razvija. Duhovno ne smemo obstati, stalno je treba rasti. Kakor hitro postanemo samozadovoljni in obstanemo, že nazadujemo. V naravi vse teče, zato je treba biti stalno tudi v duhovnem gibanju.«

Wu wei bujenje ni tehnika ali metoda?

»Wu wei je avtentičen, izvoren, ne uči ga nihče, ni narejen, ustvarjen, ni moj, je le prišel preko mene, torej ga nisem ustvaril jaz, prek mene je le prišel med ljudi. Treba bi ga bilo objaviti, ohraniti njegovo avtentičnost, da ne bi postal stvar koristoljubja, to bi vse pokvarilo. Nima pravil, po katerih bi se ga dalo naučiti. Deluje na podlagi spoznanj, ki so v človeku, in ne na podlagi učenja od zunaj.«

Zakaj je wu wei tako učinkovit?

»Zunanji pristopi niso učinkoviti, ker naučeno znanje nima energije. Nezavedno znanje, ki je v nas, je energijsko znanje. Energija počiva v nezavednem. Ko gremo na masažo in nas zmasirajo, so učinki kratkotrajni in je treba masaže ponavljati. Ko pa nas zmasira človek, ki to počne z notranjim vedenjem, to dela energijsko in se ob tem premakneta oba; maser in masiranec delujeta drug na drugega.«

Spontani sekundarni terapevti, kot imenujejo ljudi, ki nas zdravijo spontano, o metodah ne vedo ničesar, a jih vešče uporabljajo. Premaknejo človeka pred seboj in on jim to vrača: »Zdravljenje ni nikoli enosmerno, vedno gre za vzajemnost. Ko pomagamo drugemu človeku, ima to velik pomen tudi za nas.«

Wu wei bujenje je med ljudmi znano že dolga leta: »Delam že več kot dvajset let. Najprej sem se zanimal za parapsihološke fenomene, jogo in psihologijo. Očetova bolezen, zbolel je za rakom pljuč, me je zelo prizadela in parapsihološke sposobnosti sem se odločil izkoristiti za zdravljenje, ne za premikanje predmetov in podobnih stvari. Očetova bolezen je bila vzpodbuda za wu wei.«

Kaj je wu wei bujenje?

»Ljudje sprašujejo kaj je to, pa sem moral najti neko ime. Ne morem reči, da je to to, je le ime. In ime je: wu wei. Z njim opredeljujem potencial, neznan in uspavan obstoj, ki, ko ga prepoznamo in ko se zbudi, ozdravlja in preprečuje nadaljnja obolevanja.

Ljudje hočejo wu wei umestiti v nek sistem, v neko področje, za katerega so že slišali. Tako denimo tisti, ki pridejo sem še kot opazovalci, hitro ugotovijo, da ljudi hipnotiziram. A so v veliki zmoti. Če bi lahko tako zdravili s hipnozo, bi to uspešno počeli hipnotizerji. Ljudje govorijo neresnice o nečem, česar ne poznajo. Pač v skladu s svojim znanjem in videnjem. Wu wei je potencial, ki spi v vsakem človeku in ga je treba vzpodbuditi, da se prebudi.

Jaz ne dajem tistega, česar ljudje nimajo; to že imajo v sebi … To pomeni, da jaz nič ne dajem, vsak ima ta potencial, ta neznan in uspavan obstoj, ki spoznan in prebujen ozdravlja in preprečuje nadaljnja obolevanja. Wu wei bujenje vzpodbuja najgloblje procese v središču naše biti, kjer tičijo vzroki psihosomatskih težav in motenj. To so občutki krivde in strahu. Wu wei bujenje predvsem razgrajuje in preobraža psihoenergijske, čustvene bloke ter z razgradnjo teh blokov, kot je dokazoval že Wilhelm Reich, uvaja v organizem telesno in duševno ravnovesje, mir, zdravje in ustvarjalnost, ki so posledica ponovnega neskaljenega potenciala življenjske energije, eterične, kreativne in formativne sile.«

Da bi vzbudili bujenje in razumeli spremembe, se je treba udeležiti vsaj desetih zapovrstnih srečanj. To je ponavadi dovolj za napredovanje na področju zdravja, za prebuditev. Ko ozdravijo, to ni več terapija, je nekakšno delo na sebi. Nekateri pridejo desetkrat, ozdravijo in jih ni več. Nekateri prihajajo tudi po tem ko ozdravijo …«

Manj kot desetkrat ni dovolj?

»Glavno je, da pridejo za več dni, da se v njih začne bujenje. Za začetek bi moral človek bujenju nameniti svoj dopust, čas, v katerem nima drugih obveznosti. Potem pa je dobro, da še kdaj pride, ko ima čas … Potrebnih je najmanj deset terapij, da bi se človek prebudil, kot mi pravimo. Manjše število terapij povzroči škodo, saj ne pride do premika. Če ne gre globlje v proces, ga ne razume in se vse izgubi. To se ne da razložiti, šele ko doživiš izkušnjo, ti postane jasno, zakaj je tako.«

Ali lahko pride vsak?

»Da, nikogar ne odklonim. Vendar ni pravi cilj priti sem, cilj je, da se človek prebudi. Ko si buden, si buden. Med ljudmi, ki pridejo sem, je največ takih, ki že imajo neko duhovno zrelost ali pa jih je bolezen prisilila, da pridejo. Večino jih sem pripelje bolezen.«

Kako hitro ozdravijo?

»Če sprejmejo wu wei, zelo hitro, tudi od sicer neozdravljivih bolezni. Kdor pride in se ne preda, marveč analizira wu wei, kmalu odide. Tisti, ki wu wei niso oddelali, ki ga niso razumeli in so umrli, so umrli brez bolečin. Torej so nekaj le dobili tukaj. Drugačen postane tudi odnos do smrti in v družini to sprejemajo drugače; je popolnoma drugačno ozračje, ljudje drugače razumejo dogajanje.«

Se novinci počutijo nelagodno?

»Vsakega najprej pripravim in jim razložim, kaj se bo z njimi dogajalo. Pripravljam pa tudi knjigo, ki naj bi jo pred začetkom zdravljenja vsak prebral. V knjigi bom poskušal razložiti, kaj se tu dogaja, čeprav je to do potankosti nemogoče.«

Ali vsi zdravljenje prenašajo?

»Včasih se zgodi, da kdo pride in takoj odide, ker ne razume, za kaj gre. Izhaja iz svoje nevednosti. Moral bi me poslušati, saj to delam brez napake že dvajset let.«

Boli?

»Včasih se pojavi bolečina, ki je človek sicer nima. Ko je potrebno, da dobite energijo, se podzavestno branite, da bi blokade ohranili. Blokada je zaščita. Če prihaja energija za odstranitev blokade, se odpor še okrepi. Ko se bolečina pojavi, ljudje pomagajo sami sebi ali pa jim pride še kdo pomagat. Ko bolečine ne morete več vzdržati in obvladovati, se prepustite. Ko zavpiješ, ko blokado osvobodiš, bolečina mine. Ljudje mislijo, da imajo kaj polomljeno, pa ni nič. Ko se prepustiš, bolečin ni več. Ko sprejmeš bolečino, ta izgine.«

S čim vplivamo na hitrejše bujenje?

»S prepustitvijo. Nekaterim je dovolj, da pridejo sem, pa že občutijo delovanje. Odvisno je od človekovega značaja, saj je značaj način obrambe našega ega. Nekateri ljudje se preveč branijo. So preveč oklepljeni. Bolj ko so oklepljeni, težje se prepustijo. Odvisno je od načina obrambe in od tega, kateri del telesa je blokiran. Praksa je pokazala, da imajo podobni značaji podobne bolezni.«

Denimo …

»V zadnjem času ima vse več ljudi težave s hrbtenico; diskus hernija je že kar epidemija. Zdravniki svetujejo krepitev mišic in podobno. A bolezen se loti tudi mišičnjakov. Ni problem v mišicah, temveč v stresu, napetosti, strahu za obstoj … Zaradi tega se izloča več adrenalina. Žleze, ki ga izločajo, se nikoli ne sprostijo, tkiva začnejo slabeti in pojavi se bolezen. Pravijo, da je poklicna bolezen šoferjev, ker se ne gibljejo. V resnici pa je to njihova bolezen zato, ker so med vožnjo stalno napeti. Tega se niti ne zavedajo, saj vse potisnejo v podzavest in tu se kopičijo problemi. Bolezen diskus hernija na primer ni znana v Južni Ameriki, v Afriki, v nerazvitih deželah, kjer se živi počasi, brez stresa. Pri nas pa je prava epidemija diskus hernije. Po štiri, pet hernij v enem človeku. Večina bolnikov sploh ne obremenjuje telesa, sedi v pisarni in zboleva.

Ljudje iščejo vzroke vedno zunaj, nihče jih ne išče v sebi. Vsaka bolezen ima notranji psihoenergijski razlog. Virusi in bakterije začnejo pospešeno delovati šele na oslabljenemu telesu.«

Koliko ljudi tvori dobro skupino?

»V največji skupini doslej je bilo šestindvajset ljudi in je delovala odlično. Več ko je ljudi, bolje je, deluje sinergija, smo v vibraciji, ki je skupinska, energije se usklajujejo, pride do interakcij, do interference.«

Kaj pravi medicina?

»Lahko le ugotavlja, pojasnjevati nima kaj. Ozdravitve bi morale promovirali wu wei, a so prizadeti interesi prevelikih skupin ljudi, da bi se wu wei hitreje in širše uveljavil. Ljudem pa je prepuščeno, ali so raje znanstveno bolni, morda celo mrtvi, ali neznanstveno zdravi in obnovljeni. Energija je inteligentna, popolna. Deluje brez napake, mi pa zbolevamo, ker zaustavljamo naravni tok.«

Se spremeni tudi mišljenje?

»Prebujeni spoznamo, da ni vse v materiji, v grabljenju, da smisel življenja ni potrošnja, materialni razvoj, smisel življenja je znotraj nas.«

Lahko podjetje pošlje na zdravljenje svoje ljudi?

»Tudi to se je že zgodilo. Inženir elektrotehnike, ki je nasledil očetovo firmo, je vse delavce poslal na bujenje. Drugi je poslal svoje menedžerje, ki so se tu premaknili, sedaj mu je šele dobro stekla firma.«

Jože Vetrovec