Piše: Rok Kralj
Wangari Maathai, Nobelova nagrajenka za mir leta 2004, ustanoviteljica gibanja
Zeleni pas (Green Belt Movement) in kenijska ministrica za okolje, je pred tridesetimi
posadila sedem dreves, s čimer je sprožila obsežno gibanje, katerega pripadnice
(v tem gibanju sodelujejo predvsem ženske, a tudi nekaj moških) so v tem obdobju
posadile približno 30 milijonov dreves širom Kenije.
Norveški Odbor za podelitev Nobelovih nagrad je v letu 2004 s tem, ko je podelil
Nobelovo nagrado za mir okoljevarstvenici, razširil razumevanje miru. Sporočilo
odbora se je glasilo: ˝Če želimo miren svet, moramo z okoljem ravnati odgovorno,
usmerjeno v trajnostni razvoj. Prav tako moramo pravično deliti naravne vire
na lokalnem, državnem in globalnem nivoju.˝
Wangari Maathai je nedavno tega povedala: “Na nedavnem obisku na Japonskem
sem spoznala zanimiv koncept, mottainai. V japonščini ta koncept pomeni “kakšna
razsipnost”. Toda hkrati so v tej besedi zajeti tudi trije “R-ji”, ki jih okoljevarstveniki
propagirajo že vrsto let: zmanjšati (reduce), ponovno uporabiti (reuse) in reciklirati
(recycle). Iščem način, kako mottainai narediti za globalno gibanje in dodati
še en “R”, ki ga predlaga Klaus Töpfer, vodja Okoljskega programa Združenih
narodov (UN Environment Program): “popraviti” (repair), kadar je to le mogoče
...
Prav tako sem od profesorja, ki sem ga srečala na Japonskem, slišala zgodbo
o kolibriju. Ko je v gozdu, v katerem je živel kolibri, zagorelo, so vse živali
začele bežati, da bi si rešile življenje. Toda kolibri je ostal, letajoč od
bližnje reke do gozda in nazaj, s kapljicami vode v kljunu, ki jih je »zlival«
na plamene. Druge živali so se mu iz varne oddaljenosti smejale in se mu rogale.
“Kaj pa misliš, da počneš?” so vpile. “Ta ogenj je neustavljiv. Nič ne moreš
storiti.” Končno se kolibri ozre k njim in reče: “Delam, kar zmorem.”
Posvetimo svoje delo temu, da ˝mottainai˝ postane resničnost. Vsi smo lahko
kot kolibri, da delamo, kar znamo in zmoremo.
Vir: www.gibanje.org |