Več kot 5.200 otrok za manj zavržene hrane v vrtcih in šolah
Zaključil se je projekt Hrana ni za tjavendan, ki ga program Ekošola in Lidl Slovenija izvajata že četrto leto zapored. Letos je v projektu sodelovalo več kot 5.200 učencev in 150 mentorjev, sodelovale pa so tudi šole s prilagojenim programom.
Veliko vrtcev, osnovnih in srednjih šol v projektu sodeluje že več let zapored, zato opažajo bistvene napredke pri bolj odgovornemu ravnanju s hrano in zmanjševanju količin zavržene hrane. Na zaključnem dogodku sta Lidl Slovenija in program Ekošola nagradila ustanove, ki so pri tem dosegle najboljše rezultate.
Z aktivnostmi na področju zmanjševanja količin zavržene hrane se je letos ukvarjalo več kot 5.200 učencev in več kot 150 mentorjev. Med vrtci in prvo triado osnovne šole so najboljše projekte izvedli OŠ Polzela - enota Vrtec, OŠ Ljudski vrt Ptuj - Podružnica Grajena in Vrtec Ciciban - enota Žabice iz Ljubljane, med osnovnimi šolami so se najboljše odrezale Osnovna šola Gorišnica, I. Osnovna šola Žalec in Osnovna šola Cankova, pri srednješolcih so bili najboljši dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra, Dijaškega doma Ivana Cankarja Ljubljana in Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec. Lidl Slovenija in program Ekošola sta letos v projekt umestila tudi novo kategorijo – šole s prilagojenim programom, kjer so nagrade prejele Osnovna šola Brinje Grosuplje, Osnovna šola Roje in Osnovna šola IV Murska Sobota.
V povprečju za 30 odstotkov manj zavržene hrane
Sodelujoče šole in vrtci so v okviru projekta izvajali raznolike aktivnosti - merili so količine zavržene hrane, kreirali nove recepte, organizirali dneve brez zavržene hrane, naravoslovne dneve, se ukvarjali z vrtički, pripravili kreativne plakate in sodelovali v literarno-likovnem natečaju z gospo Kuhlo. Na eni od šol so pripravili tudi posebno Zavezo k zmanjšanju količin zavržene hrane. Pisno zaobljubo so lahko podpisali tisti učenci, ki se bodo v prihodnje potrudili za čim manjšo količino zavržene hrane. Srednješolci so svoja prizadevanja na tem področju strnili v kratke filmčke, ki so jih predstavili na šolah. Kot ugotavljajo na Ekošoli, je veliko šol med aktivnosti projekta vključilo tudi sodelovanje s starši in starimi starši.
»Šole, ki v projektu sodelujejo že več let, se vedno bolj zavedajo, da moramo v proces spremembe odnosa do hrane vključiti tudi starše, saj so enaki vzgojni pristopi za najmlajše ključnega pomena. Hkrati pa tudi otroci s pridobljenim znanjem vplivajo na starše, stare starše in svojo okolico. Tako se sklene krog odgovornega odnosa do hrane in okolja ter skrbi za zdravje. Veseli nas, da so otroci tudi letos pokazali tako veliko mero samoiniciativnosti, kreativnosti in domiselnosti ter da smo s tem še korak bližje bolj odgovornemu odnosu do hrane,« je na zaključni prireditvi dejala Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri programu Ekošola. Pri projektu so izbrali tudi nekaj pilotnih ustanov, ki se bodo v prihodnjih mesecih pripravili konkreten akcijski plan za novo šolsko leto. Tako bodo že v septembru nadaljevali z aktivnostmi po posebnih smernicah, s katerimi bodo še natančneje merili količine zavržene hrane ter sprejemali dolgoročne učinkovite ukrepe.
Lidl Slovenija odgovornost do hrane krepijo navznoter in navzven
Lidl Slovenija projekt Hrana ni za tjavendan podpira v okviru svoje trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet, kjer združujejo svoje družbeno in okolijsko odgovorne projekte. S potekom letošnjega projekta so izredno zadovoljni, saj so šole pokazale velik napredek pri količinah zmanjševanja odpadne hrane in pri iskanju inovativnih načinov, kako otroke spodbuditi, da o hrani razmišljajo in ravnajo spoštljivo. »Odgovoren odnos do okolja in hrane sta pomembni tematiki v Lidlu Slovenija in prepričano smo, da že majhni koraki vodijo do velikih sprememb.
Verjamemo, da so naši najmlajši tisti, ki s pridobljenim znanjem najbolj vplivajo na svoje starše in okolico ter s tem spreminjajo svet,« je ob sklenitvi projekta dejala Tina Cipot, vodja službe za korporativno komuniciranje in družbeno odgovornih projektov v Lidlu Slovenija. V Lidlu Slovenija na tem področju aktivno delajo s skrbnim načrtovanjem logističnih poti in z donacijami prehrambnih izdelkov. Testno izvajajo tudi projekt Viški hrane v sodelovanju z Lions klubom Celje, ki ga želijo razširiti na vse svoje poslovalnice po Sloveniji.
Tretja številka knjižice Reciklirana kuharija
Iz ostankov hrane od kosila ali večerje lahko ustvarimo novo zanimivo in okusno jed. Prav to so tudi letos dokazali otroci, ki so v okviru projekta Hrana ni za tjavendan sodelovali na natečaju Reciklirana kuharija. Sodelovalo je kar 34 slovenskih vrtcev in šol, prispevali pa so več kot 80 edinstvenih receptov, ki so jih ustvarili iz hrane, ki je ostala pri malici ali kosilu. Najboljši recepte sta Lidl Slovenija in program Ekošola zbrala v knjižici, svoje ideje za ponovno uporabo ostankov jedi pa so prispevali tudi izbrani slovenski blogerji: Anja Oman (www.maminamaza.si), Tamara Fortuna (www.srecna.si), Urška Fartelj (www.220stopinjposevno.com) ter Natalija Šuštar in Tamara Bastarda (www.ourwayeveryday.blogspot.si). Knjižica bo v spletni obliki na voljo na spletni strani Ustvarimo boljši svet.
Več kot 5.200 otrok za manj zavržene hrane v vrtcih in šolah
