| SKUPNA RIBIŠKA POLITIKA – VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Kaj je SRP in zakaj je treba izvesti reformo?
 SRP je kratica za skupno ribiško politiko. Ta izraz se uporablja za opis ribiških zakonov EU. Reforma SRP se v glavnem nanaša na formacijo novega vseobsegajočega dela zakonodaje, ki postavlja glavne in konkretne cilje ter standarde upravljanja ribolova v EU. To zajema ribolov ladjevja EU kjerkoli v svetovnih oceanih.
Kljub prejšnjim reformam, SRP ni uspelo vzpostaviti trajnostnega, na znanosti temelječega in pravičnega upravljanja z ribjimi staleži. Od zadnje reforme, ki je stopila v veljavo januarja 2003, se je položaj morij in ribjih staležev EU ter globalnih ribjih staležev dramatično poslabšal s skoraj 90% padcem ribjih staležev EU. SRP je postala primer napačnega upravljanja in slabih odločitev.
Glavne pomanjkljivosti SRP so:
- Omejitve ulova so sistematično nastavljene previsoko: ministri pristojni za ribištvo vsako leto ignorirajo nasvete znanstvenikov in določijo skupni dopustni ulov (kvote) dosti višje od priporočenega nivoja. Za primerjavo, ribiški zakoni ZDA zahtevajo od politikov da določijo kvote na ali pod znanstveno priporočenim nivojem.
- Zmogljivost ribiškega ladjevja za ulov rib se ni zmanjšala vzporedno z upadanjem ribjih staležev: z zmanjšanjem staležev sta zmogljivost ribolova (velikost in tehnična zmogljivost ladjevja) in uspeh (v času, porabljenem za lov) naraščala. To vodi do čezmernega ribolova in postavlja ribiče v ostro medsebojno gospodarsko tekmo. Povzroča tudi širjenje ribiškega ladjevja EU v ribolovna območja držav v razvoju in v mednarodne vode odprtih morij.
- Obstoječa pravila se ne uveljavljajo niti se ne ravna po njih: Tako vlade držav članic kot ribiči se ne držijo sprejetih ciljev in kršijo tudi najbolj osnovna pravila, kot je objava natančne količine nalovljenih in iztovorjenih rib, pravilna uporaba ribiških naprav, itd.
- Do nedavnega ni bilo ustreznega sistema glob in kazni: v mnogih državah se ribiči še zdaj ne bojijo kazenskega pregona, saj kazni niso dovolj visoke, da bi jih odvrnile od nezakonitega ravnanja.
- Nalovi se preveč rib in drugih morskih organizmov, ki se jih nato ubije in vrže čez palubo kot odpad: SRP dovoljuje ribičem uporabo neselektivnih naprav, kar pomeni, da ulovijo ribe in druge morske organizme, ki niso užitni ali za prodajo oziroma ki imajo nižjo prodajno vrednost kot druge vrste. To zajema tudi vrste, kot so delfini in ptiči, mlade in nedorasle ribe, ki so premajhne, da bi jih iztovorili ter ribe, ki so ujete po tem, ko je že dosežena zakonsko določena ribolovna kvota plovila. Ves ta neželeni ulov se imenuje prilov in se običajno vrže nazaj v morje, kljub dejstvu, da je ob tem že mrtev ali umira.
- Premalo območij je ustrezno zaščitenih pred ribolovom: odstotek prilova je odvisen od vrste rib in načina ribolova. Pri nekaterih načinih se odvrže le 0-5 % tega kar se nalovi, vendar se pri marsikaterem ribolovu z vlečno mrežo odvrže 50-70 % in včasih tudi več kot 90 % tega kar se nalovi. Pri lovu na kozice in bokoplute se na primer lovi z vlečenjem razsežnih mrež po morskem dnu. Pri tem postopku nalovijo ogromno neželenih vrst, vključno s pridnenimi ribami in morskimi zvezdami. Poleg tega so bili zakoni SRP deležni kritik tudi zaradi tratenja rib, saj so silili ribiče da zavržejo popolnoma zadovoljive ribe. Do tega pride takrat, ko ribič nalovi ribe, ki so presegle kvoto. Zakoni prepovedujejo, da se te ribe prepelje na kopno in torej zahtevajo od ribičev, da vržejo prekomeren ulov nazaj v morje, četudi bo skoraj zagotovo poginil. To je še posebej problematično v povezavi s prilovom mladih in nedoraslih rib, saj so te ribe ubite predenj se razmnožijo in tako ne morejo prispevati k obnovi staležev. Poleg tega ni dovoljeno, da se te male ribe iztovorijo, kar pomeni, da so navadno ulovljene, ubite in zavržene. Za primerjavo, Evropska komisija poroča, da se 93% polenovk v Severnem morju ulovi preden se lahko razmnožijo.
Kaj želi Greenpeace doseči skozi postopek reforme SRP?
1. OBNOVITEV:
ribjih staležev do leta 2015 na raven, ki lahko vzdržuje ulov brez tveganja za izčrpavanje ter določitev kvot ulova, ki ne presegajo priporočil znanstvenikov.
Leta 2002 je EU na vrhu o trajnostnem razvoju s številnimi drugimi državami sprejela dogovor o obnovitvi ribjih staležev do leta 2015 na raven, ki podpira in omogoča trajnostni ribolov. Kljub temu se je EU nepremišljeno oddaljila od tega cilja in načrtuje le postopno zmanjševanje količine ulovljenih rib - prekomeren ribolov bi se tako lahko nadaljeval do leta 2020.
2. REFORMA:
zahteva prehod na trajnostni ribolov, kar je mogoče doseči z dodelitvijo kvot in dovoljenj predvsem tistim ribičem, ki povzročajo najmanj okoljske škode in zagotavljajo največje družbenih koristi.
Namesto spodbujanja ter podeljevanja kvot in dovoljenj majhnim ribičem, ki povzročajo najmanj okoljske škode, ministri dajejo prednost kratkoročnim dobičkom pred dolgoročno trajnostno industrijo in zaposlitvami. To škoduje predvsem priobalnim ribičem, ki pri ribolovu uporabljajo izbrano in manj škodljivo opremo.
3. ZMANJŠANJE:
ribiške zmogljivosti na trajnostno raven, tako da se izločijo tista plovila, ki v največji meri prispevajo k izčrpavanju staležev in povzročajo škodo morskemu okolju.
Ministri kljub temu, da priznavajo, da potrebujemo akcijske načrte za zmanjšanje prekomerne zmogljivosti ribiškega ladjevja, nočejo postaviti rokov za njeno odpravo. Potrebujemo zaveze, ki bi se osredotočile na tiste dele ladjevja, ki v največji meri prispeva k prekomernemu ribolovu in povzroči največ škode.
4. ZAŠČITA:
morskega okolja, tako da kar najbolj zmanjšamo vplive ribolova na morske organizme in okolja.
Ministri zgolj z besedami podpirajo izvedbo pristopa do upravljanja z ribolovom na osnovi ekosistema, ki bi potreboval npr. večvrstne načrte upravljanja in več informacij glede prostorskih in sezonskih vzorcev ulova. Nasprotno, okoljske zadržke z veseljem odrivajo na skrajni rob svojih seznamov, prav tako pa je prepoved zavržkov polna lukenj.
5. NADZOR:
skladnosti s predpisi in pogojevanje kvot ter subvencij z izpolnjevanjem zgornjih pogojev.
Ministri malo storijo glede sankcij, a dajejo veliko obljub za upoštevanje interesov ribiške industrije in industrije gojenja vodnih organizmov.
Kakšno vlogo bosta imeli civilna družba in znanstvena skupnost pri tej reformi SRP?
Glas znanstvene skupnosti je bil vseskozi jasen. Če ne bomo zmanjšali ribolova, ne bo v prihodnosti ostalo nič več rib. Znanstveniki, ki delujejo od akademskih inštitucij do mednarodnih organizacij in znanstvenih svetovalnih organov, kot je Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES), vsi govorijo enako.
Naši oceani so v slabem stanju in med 75 in 80 % svetovnih ribjih staležev je izčrpanih, prekomerno izkoriščenih, dokončno izkoriščenih ali pa okrevajo od prekomernega izkoriščanja. Evropa ni nobena izjema; pravzaprav znanstveniki trdijo, da je blizu 90 % Evropskih ribjih staležev v slabem stanju. Znanstvena skupnost bi morala igrati večjo vlogo pri postopku odločanja.
Še nobeno leto, ko so evropski ministri postavili kvote in celotne dovoljene ulove (angl. TACs), niso upoštevali znanstvenih nasvetov. Če se EU resnično zavzema za obvarovanje rib za prihodnost, mora nova SRP spoštovati znanost in vključiti pravne ukrepe za celotni dovoljen ulov, ki temeljijo izključno na nasvetih znanstvenikov.
Istočasno igra tudi civilna družba veliko vlogo pri varovanju življenja v naših morjih. Če ne bo povpraševanja po ulovu netrajnostne morske hrane, se bo industrija prisiljena spremeniti.
Tako preprosto je to. Tržne sile narekujejo odločitve, ki jih sprejema industrija.
Še posebej lahko ljudje naredijo naslednje:
- Se pozanimajo v trgovinah in ribarnicah od kod prihajajo ribe, ki jih prodajajo in zahtevajo samo morsko hrano iz trajnostnih virov.
- Pišejo ministrom, pristojnim za ribištvom in zahtevajo korenito reformo SRP, ki bo zagotovila obnovitev ribjih staležev in poškodovanih morskih življenjskih prostorov ter bo varovala naše morsko okolje za prihodnje generacije, še posebej z zmanjšanjem ladjevja EU; 40 % našega morja morajo določiti za morske rezerve, za območja kjer bi bil prepovedan ulov in druge škodljive aktivnosti, in narediti konec uničujočemu ter potratnemu ribolovu.
Kakšno vlogo bo pri reformi SRP imela ribiška industrija?
Ribiška industrija ima trenutno odločilen vpliv na politične odločitve v zvezi z ribištvom. Še posebej večja in močnejša podjetja ribiške industrije neupravičeno vplivajo na politične odločitve na obeh ravneh, na državni in mednarodni, na primer s sodelovanjem pri uradnih delegacijah EU.
Industrija se mora rešiti s promocijo in sprejetjem reforme SRP. Kar je še pomembneje, industrija mora že danes uvesti spremembe v načinu lovljenja rib in količine, ki jih nalovijo. Dejanja povedo več, kot besede in tudi s korenito reformo SRP je industrija še vedno odgovorna za to, da spremembe postanejo realnost.
Kakšno vlogo bo imela širša javnost?
Javnost se mora zavedati, da imajo odločitve, ki jih sprejmejo, močan učinek na to na kakšen način se izvaja ribolov. Glejte 5. vprašanje zgoraj.
Bodo priporočila / izidi reforme SRP povezovalni? Kdo jih bo uveljavil?
Da, na novo zastavljena reforma CFP bo vseobsegajoči del zakonodaje katero bodo države članice morale spoštovati. Komisija bo državam članicam naložila izvrševanje zakonodaje, ki jo bodo te uveljavile za svojo ribiško industrijo. Če bo potrebno bodo posredovala sodišča.
Kaj se bo zgodilo, če reforma ne bo prinesla želenih rezultatov?
Reforma SRP, ki trenutno poteka, si pravzaprav ne more privoščiti, da bi padla. Če bi se članice strinjale le s šibkim delom zakonodaje, bo ostalo le malo upanja za ribe in ribiški sektor v Evropi. Znanstveniki so si enotni, da se bodo ribji staleži komercialnih rib izčrpali do srede tega stoletja, če se bo današnji trend nadaljeval.Za EU znanstveniki trdijo, da bi bilo število ulovljenih rib lahko večje za 80 %, če bi z ribjimi staleži ravnali trajnostno.
Bodo v ribištvu prišle v poštev subvencije?
Da, vendar ne neposredno. Ribiške subvencije urejata dva različna predpisa - ločeno od tako imenovanega osnovnega predpisa. Ampak, zaradi treh glavnih vzrokov, bi lahko o njih morda razmislili:
- spremembe v ciljih SRP (kot v osnovnem predpisu) bodo zahtevale tudi spremembe pri prioritetah financiranja,
- ribiške subvencije so pogojene in odvisne od skupnega proračuna EU, ki je organiziran po finančnih obdobjih. Trenutno finančno obdobje se končuje leta 2013 in ga bo potrebno obnoviti. Zato bo tekla razprava o ločenem proračunu.
- Kot pri prejšnji reformi, bi lahko trdili, da je potreben sklad, ki bi podprl prilagajanje sektorja na nova pravila.
Se bo EU glede reforme SRP posvetovala z državami v katerih vodah lovi (zahodna Afrika)
Dopisni posvet s katerim je bilo mogoče poslati komentarje v pisni obliki, je bilo javno povabilo za sodelovanje vsem državam in zainteresiranim. Zainteresirani ter javne uprave držav, kot sta Norveška in Islandija so predložili svoja stališča.
Glej http://ec.europa.eu/fisheries/reform/consultation/received/index_en.htm
Vendar pa se zdi, kot da nobena od držav izven območja Evrope, ni prispevala svojih predlogov. Med formalnimi pogajanji predlogi držav izven EU po navadi niso formalno upoštevani. Predstavniki Norveške in Islandije pa se pogosto udeležijo sestankov vseh zainteresiranih ter so pogosti obiskovalci pri Evropski komisiji. Slednja bo morda iskala skupen dialog tudi z drugimi državami in zagotovo ne bo nikogar zavrnila. Ampak ti prispevki ne bo igral formalne vloge v pogajanjih.
Greenpeaceova prireditev v središču Ljubljane:
»Nočemo morja brez rib.
Ustavimo prekomeren ribolov!«
Greenpeace v Sloveniji med 25. in 28. julijem v središču Ljubljane organizira prireditev, ki opozarja na pomen varovanja morij in oceanov. Z namenom osveščanja javnosti o grožnji prekomernega ribolova za obstoj življenja v morjih, je Greenpeace pripeljal v Ljubljano 25-metrsko napihljivo ladjo, ki sporočila: »Spoštovani minister Bogovič, ne želimo morja brez rib. Ustavite financiranje prekomernega ribolova!«
Vodja Greenpeace v Sloveniji, mag. Nina Štros, komentira:
»V vsakdanjem življenju pogosto pozabljamo na dejstvo, da je Zemlja modri planet, saj kar 70% njene površine predstavljajo morja in oceani. S prireditvijo na kopnem v središču Ljubljane želimo ljudi opozoriti, da z morji ne ravnamo primerno in da potrebujemo spremembe.«
Naša morja so ogrožena. V Sredozemskem morju smo prekomerno izlovili kar 82 % ribjih vrst, v Atlantskem oceanu pa 62 %. Celotno ribiško ladjevje držav EU lahko namreč ulovi dva- do trikrat več rib, kot jih lahko ribji staleži naravno nadomestijo. Ribiči nemalokrat tudi do 60 % ulovljenih rib (mrtvih ali umirajočih) odvržejo nazaj v morje, ker njihova prodajna cena na trgu ni zelo visoka ali pa ker so presegli njim določeno kvoto ulovljenih rib. V njihovih mrežah se velikokrat znajdejo tudi živali, ki tja ne sodijo.
Evropska unija je v postopku spreminjanja skupne ribiške politike, s čimer lahko konča iztrebljanje življenj a v naših morjih in sprejme ukrepe za ribištvo, ki bo skladno z naravno zmožnostjo obnavljanja ribjih staležev in uglašeno s priporočili znanstvenikov na tem področju. Mag. Štros ob tem dodaja:
»V Sloveniji lovimo predvsem selitvene vrste, katerih količine niso določene s kvotami, zato dejansko ni razloga, zakaj se ne bi zavzeli za takšno skupno ribiško politiko, ki naše skupno dobro ščiti in ne ogroža, kot je temu praksa sedaj. Prav zaradi tega je nejasno, zakaj Slovenija vztraja na stališču držav, kot so Španija in Francija, ki branijo interese peščice svojih največjih ribiških gigantov zaslužnih za največje ropanje naših morij.
Namesto tega bi se Slovenija morala postaviti na stran majhnih ribičev in za ribiško politiko, ki bo omogočila varovanja naših morij ter s tem zagotavljanja prihodnosti tudi za majhne, priobalne ribiče, ki sedaj v boju z velikimi plavajočimi industrijskimi obrati največ izgubljajo.
Zdi se kot da smo pripravljeni svoje glasove prodati za ribo ali dve, medtem ko s tem omogočamo velikim, da še naprej z našim skupnim denarjem iz morij vlečejo na tisoče ton rib. Pričakujemo, da bo Slovenija v nadaljevanju sprejemanja skupne ribiške politike prestopila na pravo stran. Na stran trajnostnega upravljanja z našim skupnim dobrim. Smo majhni, vseeno pa soustvarjamo skupno ribiško politiko EU, zato je prav, da Slovenija zastopa glas majhnih ribičev, dobrih praks in glas zdravega ter življenja polnega morja.«
Opomba:
K ozaveščanju ljudi o pomenu varovanja morij in oceanov lahko prispevamo tudi z video vsebinami. Na spodnji povezavi so trije video posnetki (s slovenskimi podnapisi), ki lahko pomagajo širiti sporočilo o potrebnih spremembah. Dodajte povezave pod članke na spletu ali pa bralce usmerite na našo spletno stran: www.greenpeace.si, kjer si lahko ogledajo te posnetke.
- »Prekomeren ribolov«: http://www.youtube.com/watch?v=-CepmB1rFzI
- »Kaplja v morje«: http://www.youtube.com/watch?v=olpcLUEd92g
- »Poslednji ribiči«: http://www.youtube.com/watch?v=UtLUsQy0cYM&feature=player_embedded
Več informacij:
Mag. Nina Štros,
vodja Greenpeance v Sloveniji
nina.stros@greenpeace.si,
040 871-530
To sporočilo lahko najdete tudi na
www.greenpeace.si
Greenpeace je neodvisna globalna organizacija, ki si preko kampanj prizadeva za spremembo odnosov in vedenja, zaščito in ohranitev okolja ter za promocijo miru. Za svoje delovanje ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank. |
NE ZAMUDITE
