Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Veter_Elektrarna_Volovja_Reber_Bistrica

Vetrna elektrarna Volovja reber nad Ilirsko Bistrico petek, 7. julij 2006 @ 18:10 CEST Uporabnik: Anonymous Agencija RS za okolje (ARSO) je danes družbi Elektro Primorska izdala odločbo, s katero je delno ugodila njeni zahtevi za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za vetrno elektrarno Volovja reber nad Ilirsko Bistrico. Tako je izdala okoljevarstveno soglasje za postavitev 33 od 43 vetrnih turbin, kablovod in povezovalne ceste, 110 kV povezovalni daljnovod od RTP Ilirska Bistrica do RTP Volovja reber in RTP Volovja reber, so sporočili iz agencije. Pač pa agencija strankini zahtevi ni ugodila in jo je zavrnila v delu, ki se nanaša na 10 vetrnih turbin in za postavitev kablovoda ter povezovalnih cest med temi vetrnimi turbinami. Agencija je tako zavrnila soglasje za gradnjo vseh šestih vetrnih turbin, ki se nahajajo neposredno v varovanem območju Natura 2000, in štirih, ki se nahajajo na območju neposrednega vpliva Natura 2000, in sicer zaradi možnih negativnih vplivov na kvalifikacijske vrste in habitatne tipe. Ob tem v agenciji še dodajajo, da so vsi posegi na območju Volovje rebri odobreni pod določenimi pogoji in omilitvenimi ukrepi. Investitor mora tako zlasti zagotavljati in spremljati stanje okolja v času obratovalne dobe vetrnic ter letno poročati agenciji za okolje. Karlo Persolja iz Elektra Primorska računa, da bi lahko potem, ko bi pridobili vse potrebne dokumente in gradbeno dovoljenje, z gradnjo začeli pozno jeseni. Gradnja bi lahko bila po njegovih besedah končana v letu dni. Z vetrno elektrarno naj bi proizvedli približno toliko električne energije, kolikor jo porabijo vsa gospodinjstva na obmocju občine Ilirska Bistrica in nekaterih sosednjih občin, je povedal Persolja. Med omilitvenimi ukrepi sta v liniji vetrnih elektrarn dva koridorja širine 830 in 600 metrov za prehajanje prostoživecih sesalcev in za prelete ptic, prilagojen režim obratovanja vetrnic v času selitve velikih ujed in nakup dodatnega zemljišča površine 147 hektarov, kjer naj bi skrbeli za varovanje rastlinskih habitatov. V Drustvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) - ki je vključeno v Koalicijo za Volovjo reber, kjer vetrni elektrarni nasprotujejo - odločitve ARSO ne morejo komentirati, saj niso prejeli odločbe, ker je ARSO društvu decembra lani zavrnila status stranke v postopku. V DOPPS sicer menijo, da vetrnih elektrarn na Volovji rebri ni mogoče postaviti na zakonit način. Kot pravijo, so članice Evropske unije dolžne za območja Natura 2000 razglasiti vsa območja, ki izpolnjujejo strokovna naravovarstvena merila, in zagotoviti, da se varstveni status varovanih vrst na območjih Nature 2000 ne poslabša. Po prepričanju DOPPS Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti iz t.i. ptičje direktive, saj območja Volovje rebri ni vključila v bližnje območje Nature 2000 Snežnik-Pivka. Koalicija je februarja letos na sekretariat Bernske konvencije pri Svetu Evrope poslala pritožbo zaradi nedopustnega posega na v habitate varovanih vrst; sekretariat je aprila zadevo začel obravnavati in okoljsko ministrstvo zaprosil za stališče do primera. Kot je znano, je v začetku lanskega leta ARSO zavrnila izdajo okoljevarstvenega soglasja za postavitev vetrnic in povezovalnega daljnovoda, pri čemer je upoštevala negativno mnenje zavoda za varstvo narave kot obvezujoče. Investitor in Občina Ilirska Bistrica sta se na odločitev pritožila, ministrstvo za okolje in prostor pa je nato zadevo vrnilo ARSO v ponovno odločanje. Zavod za varstvo narave je tudi v drugo izdal negativno mnenje. V svojem mnenju iz oktobra lani ocenjuje, da je poseg načrtovan v enem izmed najprimernejših in najpomembnejsih teritorijev risa v Sloveniji. "Z načrtovanim posegom upravičeno pričakujemo izgubo enega, za nadaljnji obstoj risa v Sloveniji ključnega teritorija. To pomeni neposredno izgubo deset odstotkov obstoječega življenjskega prostora risa v Sloveniji. Učinek izgube je se večji, ker gre za del varovanega obmocja, ki je vitalen habitatni koridor med osrednjimi Dinaridi na Hrvaškem in v Bosni ter Vzhodnimi Alpami," je zavod med drugim zapisal v mnenju. Vir: www.umanotera.org Komentarji (0) www.pozitivke.net