Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

NE PRESLIŠITE BESED, KI RANIJO
“Nesposoben/nesposobna si!”, “Ne vem, kako ti je uspelo dokončati šolanje, če pa si tako butast/butasta?”
Se vam takšni izpadi zdijo znani? Pritrdilni odgovor pomeni, da ste žrtev verbalnega nasilja. Čeprav morda menite nasprotno, vas moramo razočarati – in hkrati opozoriti: duševne bolečine, ki jih povzročajo nenehne žalitve in posmehovanje, so (lahko) veliko globlje od tistih, ki jih povzroči telesno nasilje.

Verbalno nasilje je vedenje, ki napada človekovo samopodobo, da bi prizadejalo duševno bolečino, ali pa nasilnež s prenašanjem krivde, z obtoževanjem, žalitvami ali zmerjanjem upravičuje svoja dejanja in odločitve.

V večini primerov je sredstvo uveljavljanja avtoritete ali fizične nadrejenosti šibkejšemu partnerju. Končni cilj je razvrednotiti in ponižati partnerja. Verbalno nasilna oseba za dosego tega cilja brez trohice sočutja uporablja žalitve, grožnje in posmehovanje ter druge besedne napade, zaradi katerih se žrtev počuti osebnostno razvrednoteno, njeno samospoštovanje pa se postopno manjša.

Ker verbalno nasilje ne povzroči vidnih brazgotin, ga je težje prepoznati kot telesno nasilje; tudi zato, ker, tako kot telesno, največkrat poteka za domačimi štirimi stenami. Nasilneževo vedenje je namreč v različnih okoljih popolnoma različno: doma je žaljiv, navzven pa se kaže kot vzoren in ljubeč partner. Žrtev je tarča njegovih jeznih izbruhov, sarkazma ali hladne ravnodušnosti. Na njen strah, ki je posledica verbalnega nasilja, se nasilnež odziva s posmehom in žrtvi očita pretiravanje. Sčasoma žrtev izgubi občutek za ravnovesje in se začne spraševati, s kom je pravzaprav nekaj narobe. Zdi se ji, da je dejansko naredila nekaj, zaradi česar se je partner upravičeno razjezil nanjo.

Razlika med normalnim in verbalno nasilnim odnosom je očitna. Srčika normalnega partnerskega odnosa je dialog; tudi kadar se partnerja prepirata, naslavljata drug drugega. V verbalno nasilnem odnosu pa nasilnež provocira (vedno žaljivo!), drugi pa se brani. Poleg tega se v normalnem odnosu partnerja praviloma prepirata le v kriznih časih, v verbalno nasilnem odnosu pa nasilnež izziva partnerja tudi takrat, ko je vse v najlepšem redu.

KAKO PREPOZNAMO VERBALNEGA NASILNEŽA?
Verbalno nasilni odnosi in ljudje, ki ga izvajajo, imajo nekaj prepoznavnih lastnosti, po katerih se razlikujejo od nenasilnih odnosov in ljudi:
- Verbalno nasilje je lahko odkrito (jezni izbruhi in zmerjanja) ali zakrito (izbrane pripombe, ki spominjajo na pranje možganov). Odkrito verbalno nasilje je obtožujoče in v partnerju povzroča zmedenost. Prikrito verbalno nasilje, ki je skrita agresija, povzroči še večjo zmedenost, saj je njegov cilj nadzirati partnerja, ne da bi se tega zavedal.
- Verbalno nasilje zelo prizadene partnerjeve sposobnosti, samopodobo in samospoštovanje. Čez čas lahko celo začnemo verjeti, da je nekaj narobe z nami in našimi zmožnostmi; menimo, da je težava v nas in ne v nasilnem partnerju. Podzavestno celo utegnemo spreminjati svoje vedenje, da bi le ustregli nasilnežu.
- Verbalno nasilen človek je nedovzeten za partnerjeve občutke in mnenja; ti so vedno nepomembni ali napačni.
- Pogosti so izbruhi jeze, ki vzbujajo strah; neredke so grožnje s telesnim nasiljem, pa tudi kričanje, preklinjanje in vpitje. Nasilni partner vzkipi za vsako malenkost.
- Cilja vseh pripomb, sarkazma in žalitev sta manipuliranje in nadzor.
- Ena od glavnih lastnosti verbalnega nasilja je nepredvidljivost. Partner je zaradi sarkazma, poniževanja in izbruhov jeze nasilnega partnerja presenečen, šokiran in vržen iz ravnotežja.
- Verbalno nasilje ima dvojno sporočilo, ki se kaže v neskladju med načinom, kako nasilnež govori, in njegovimi pravimi občutki. Lahko na primer zveni iskreno in pošteno, obenem pa partnerju dopoveduje, kaj je z njim narobe.
- Intenzivnosti, pogostosti in raznolikost verbalnega nasilja naraščajo. Lahko se začne s poniževanjem in šalami na partnerjev račun, pozneje pa preraste v telesno nasilje, ki se začne s “slučajnim” porivanjem in odrivanjem.
- Verbalno nasilen človek uporablja žaljivke, posmehovanje in namigovanje. S svojimi izjavami sramoti žrtev in jo ponižuje, bodisi na samem bodisi pred drugimi: “Neumen/neumna si, res ne vem, kako si sploh lahko končal/končala šolanje”, “Vse narediš narobe”, “V tej obleki si videti debel/debela”, “Če bi bil jaz tako grd/grda, sploh ne bi vstal/vstala iz postelje …” itn. Verbalno nasilne šale so zasnovane kot šale na račun drugega človeka; ko “tarča” pokaže, da je prizadeta, se ji nasilnež posmehuje, češ da je pretirano občutljiva. Zaradi takšnih besed postopno začnemo dvomiti vase, to pa je novo orožje za nasilnega partnerja in njegovo ravnanje.
- Verbalno nasilen partner se obnaša, kot se ni zgodilo nič, kot da je s partnerskim odnosom vse v najlepšem redu. Tako vas tudi hitreje “zasužnji”, saj začenjate dvomiti vase, s tem pa lažje sledite njegovim željam in vedno znova podlegate nasilju. Znajdete se torej v začaranem krogu, iz katerega je težko izstopiti.
- Za zastraševanje uporablja grožnje. Zavedati se moramo, da nobene grožnje ne smemo jemati zlahka, četudi partner reče, da se samo šali, sploh če takšna grožnja povzroči spremembo vedenja ali občutek, da nekdo z nami manipulira.
- Z intenzivno uporabo grozečih besed verbalno agresiven partner manipulira z vašimi dejanji in vas tako prisili v nekaj, kar vam ni po godu.
- Verbalno nasilen partner krivdo za svoja zgrešena dejanja prenaša na žrtev.
- Prezira vaša čustva in se noče pogovarjati o stvareh, ki vas vznemirjajo, žalijo ali prizadenejo.
- Če ste nenehno depresivni in brezvoljni, če neradi hodite domov in se soočite s partnerjem, so to zagotovo opozorilni znaki, da z vajinim odnosom nekaj ni v redu.

KDO SO VERBALNI NASILNEŽI?
Kljub drugačnemu vtisu gre navadno za čustveno šibke osebnosti z izrazito šibkim samospoštovanjem in šibko samozavestjo. V notranjosti so kot otroci, ki se trudijo odrasti, pri čemer se pretirano in neprimerno trudijo dokazati svojo vrednost. Dobro mnenje o sebi želijo ohraniti s tem, da zmanjšujejo vrednost drugih. Čutijo nezavedno potrebo po tem, da bi jih drugi imeli za popolne, vsakršna kritika pa ogroža njihovo iskanje potrditve in prepričanje o lastni vrednosti. Vzorce verbalno nasilnega vedenja pogosto prinesejo iz otroštva, svojo jezo pa izražajo enako ali podobno, kot so to počeli njihovi starši.

Navadno so slepi za svoje vedenje. Če se verbalno nasilna oseba čuti upravičeno ukazovati – če meni, da je to njena pravica – se ji sploh ne zdi, da je njeno vedenje v resnici nasilno in da gre za obliko zlorabe, pač pa je prepričana, da je takšno vedenje normalno in sprejemljivo. Nasilnež tudi utegne misliti, da ima pravico poniževati partnerja, ker je starejši, izkušenejši, bolj izobražen ali ker zasluži več. Občutek, da so do nečesa “upravičeni”, jim zamegli presojo. Nasilna oseba meni, da je verbalna zloraba upravičena, saj jo je partner k temu “prisilil”. Prepričana je v svojo premoč ter ne sprejema partnerjevih občutkov, zanimanj, talentov in mnenj.

Verbalno nasilne osebe postopoma spodkopljejo vaše samospoštovanje in hkrati kažejo izjemno skrb za vas. Uporaba besed za kaznovanje je oblika nadzora – ne glede na to, kako ljubečega se vaš partner kaže sicer, je lahko verbalna zloraba enako škodljiva kot telesna (čeprav je drugo lažje prepoznati). Da bi podkrepil svoje besede, uporablja tudi govorico telesa. Besede in kretnje gredo z roko v roki (udari ob kaj, predmete meče po tleh, izogiba se očesnemu stiku, divje in hitro vozi, izogiba se nežnostim, zavija z očmi, vzdihuje …). Vedenje verbalno nasilne osebe tako zaslepi, da ni dojemljiva za partnerjeve občutke. Njeno razmišljanje gre takole: “Sam si je zaslužil/zaslužila; naravnost kliče po tem, da jo/ga nahrulim!” Odgovornost za situacijo torej prenaša na partnerja, s čimer se izogiba svoji krivdi (“To sem storil/storila zaradi tebe.”, “Nisi me spomnil/spomnila.”, “Sploh ne uvidiš, kaj ti hočem povedati.”). Lahko pa tudi postavlja statusne meje: “Seveda, saj si vendar moški/ženska.”

PREVZEMITE POBUDO
Rešitev obstaja, toda pot je lahko izredno zapletena. Ker je nasilnež navadno v zanikanju samega sebe in svojih dejanj, je namreč odgovornost za prepoznavanje verbalne zlorabe – in s tem za ukrepanje – na žrtvi.

Prvi korak je zavedanje, da ste v verbalno nasilnem odnosu. Odločite se, da si zaslužite, da vas partner obravnava spoštljivo. Številni ljudje ostanejo v verbalno nasilnem odnosu, ker menijo, da si drugačnega ne zaslužijo. Dokler ne verjamete, da si zaslužite spoštovanje in dostojanstvo, vam ni pomoči. Poiščite strokovno pomoč, oborožite se s prijatelji in družino ter storite vse, da takšen odnos normalizirate ali pa zapustite. Verbalno nasilje – tako kot vsako drugo nasilje – namreč ni nekaj, kar ste dolžni prenašati; nobena zloraba ni upravičena in nikoli ne smete imeti občutka, da ste zanjo krivi.

Osebi, ki uporablja verbalno agresijo, ne pomagamo tako, da se zapremo vase, pač pa tako, da ji povemo, da nas to prizadene. Partnerju/partnerici dajte vedeti, da vas njegove/njene besede prizadenejo, ter postavite jasne meje, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Postavite tudi čustvene meje: partnerja/partnerico ste naučili, da je njegovo/njeno ravnanje z vami sprejemljivo. Spremenite svoje odzive na takšne situacije in se odločite, do kod mu boste pustili. Nato se odločite, kako se boste odzvali na naslednje izpade. Če partner/partnerica ne kaže nikakršne pripravljenosti v tej smeri, je čas za razmislek. Ne smete dovoliti, da verbalna agresija postane običajno sredstvo za doseganje cilja. Če se odločite, da temu vzorcu ne boste več dovolili učinkovati, ste naredili prvi korak, da to res ustavite. Vsekakor pa nemudoma odidite, če se verbalna zloraba prevesi v telesno nasilje.

In naposled, zavedajte se, da ste za takšno vedenje delno zaslužni tudi sami: do verbalnega nasilja morda ne bi prišlo, če pri tem ne bi sodelovali. V dobrem odnosu je pomembno, da ena stran ljubi in spoštuje drugo, česar z verbalnim nasiljem ne more doseči. Gre za čustveni, duševni in mentalni nadzor, od katerega ima koristi samo verbalni nasilnež. Dolgoročno je to uničujoče za odnos, saj nasilni/nasilna partner/partnerica oblikuje nenasilnega po svoji podobi, zaradi česar se znajdemo v začaranem krogu.
Dopovejte si, da ste dober človek in da z vami ni nič narobe. Predvsem pa, da je zdrav partnerski odnos vzajemen: gre za daj-dam oziroma odnos vzajemne koristi. Tudi kadar gre za besede. V nasprotnem primeru je rešitev samo ena: zaživeti na novo. Z besedami in dejanji.

Neža Žigon

Ker je nasilnež navadno v zanikanju samega sebe in svojih dejanj, je odgovornost za prepoznavanje verbalne zlorabe – in s tem za ukrepanje – na žrtvi.

Številni ljudje ostanejo v verbalno nasilnem odnosu, ker menijo, da si drugačnega ne zaslužijo. Nobena zloraba ni upravičena in nikoli ne smemo imeti občutka, da smo zanjo krivi.

Srčika normalnega partnerskega odnosa je dialog; tudi kadar se partnerja prepirata, naslavljata drug drugega. V verbalno nasilnem odnosu nasilnež provocira (vedno žaljivo!), drugi pa se brani.

Če ste nenehno depresivni in brezvoljni, če neradi hodite domov in se soočite s partnerjem, so to opozorilni znaki, da z vajinim odnosom nekaj ni v redu.

V TRENUTKU VERBALNEGA NASILJA:
- Ostanite mirni in se ne pustite vreči iz tira. Verbalno nasilni osebi dajte vedeti, da znate nadzirati svoja čustva, in ji ne dovolite, da bi to počel namesto vas
- Nasilna oseba naj prečisti ventile; prej ali slej bo dojela, da v tem ne želite sodelovati.
- Ne dajte ji veselja s tem, da se na njena dejanja odzivate z žaljivimi odgovori. Tako ji le dajete vedeti, da ima moč in da vpliva na vaša čustva. Odziv na zlorabo daje svež veter v jadra.

MANJ OČITNI ZNAKI VERBALNEGA NASILJA
- Na samem z vami govori drugače kot v javnosti,
- pogovor s partnerjem pogosto zaključite zmedeni,
- partner zanika, da je razburjen in jezen, čeprav je to očitno,
- ko partnerju skušate pojasniti svoje občutke, se vede, kot da ga napadate,
- vaša mnenje in izkušnje daje v nič,
- zdi se vam, da ne glede na to, kako se trudite, ne morete izražati svojih misli in občutkov, saj vas - - partner vsakič razume narobe ali pa s tem sprožite prepir,
- izogibate se temam, ki razburijo partnerja, saj veste, da boste zaradi tega razburjeni tudi vi,
- vaše samospoštovanje in samozavest sta šibkejša kot nekoč,
- veliko razmišljate o tem, kako ne vznemiriti partnerja, ali pa se sprašujete, kaj ste storili ali rekli, da ste ga razburili,
- četudi partnerju poveste, da ste prizadeti, se problem ne reši, saj nadaljuje z nesramnim obnašanjem,
- sprašujete se, kaj je narobe z vami.

DEJSTVA O VERBALNEM NASILJU
- Navadno se dogaja le na samem,
- sčasoma se krepi,
- zanika vaše zaznavanje realnosti,
- navadno je del vzorca, ki ga je težko prepoznati, zaradi njega smo zmedeni in vznemirjeni, ne da bi res razumeli, kaj se dogaja,
- končni cilj verbalnega nasilja je nadzor nad drugim človekom.

KATEGORIJE VERBALNEGA NASILJA
1. Umikanje. Partnerska zveza predpostavlja intimnost, intimnost pa empatijo. Če en partner prikriva informacije in občutke, partnerska vez sčasoma slabi. Nasilnež, ki noče prisluhniti partnerju, zanika njegovo izkušnjo in ga izolira.
2. Nasprotovanje. To je dominanten odziv nasilneža, ki partnerja doživlja kot nasprotnika. Nenehno oporeka njegovemu mnenju in popravlja vse, kar reče in stori. “Kako si drzne imeti drugačno mnenje?” je njegov prevladujoči način razmišljanja. Nasprotovanje je za odnos uničujoče, saj nam onemogoča, da bi vedeli, kaj naš partner misli – o čemerkoli. Včasih nasilni partner pretrga pogovor sredi stavka, še preden lahko drugi konča svojo misel.
3. Dajanje v nič. Gre za zanikanje partnerjeve realnosti in izkušenj.
4. Šale na partnerjev račun. Čeprav so komentarji zamaskirani v šalo, lahko prizadenejo in ponižajo.
5. Blokiranje in preusmerjanje. Nasilni partner zavrača komunikacijo, sam odloča, o čem se bo govorilo, ali pa prikriva informacije. Preprečuje možnost reševanja konflikta.
6. Obtoževanje. Nasilnež obtožuje partnerja marsičesa, tudi krhanja temeljev njunega odnosa. Preusmerja teme pogovora in partnerja sili v obrambno držo.
7. Presojanje in kritiziranje. Nasilnež je kritičen, nenehno ocenjuje partnerja in izraža svoje mnenje o njegovem oblačenju, videzu, obnašanju … Njegovo pojasnilo je, da skuša pomagati.
8. Trivializiranje. Nasilnež vse, kar reče ali naredi njegov partner, naredi za nepomembno. Če to stori na iskren način, je verbalno nasilje težko prepoznati, zato moramo biti še posebno pozorni na znake.
9. Podcenjevanje. Nasilnež ne le odreka čustveno podporo, temveč postopoma spodkoplje partnerjevo zaupanje. Njegova mnenja, misli in predloge lahko uniči z enim samim komentarjem.
10. Grožnje. Grožnje so klasična oblika verbalne zlorabe. Nasilni partner manipulira z drugim tako, da v njem vzbuja njegove največje strahove (da ga bo zapustil, mu odrekel finančno pomoč …).
11. Zmerjanje. Nasilnež dopoveduje partnerju, da je neumen, grd, nesposoben …, to pa ima lahko uničujoče posledice za samospoštovanje
12. Pozabljanje. Verbalno nasilni partner nenehno pozablja stvari, obljube, ki so za partnerja najpomembnejše …
13. Ukazovanje je še ena klasična oblika verbalne zlorabe. Gre za zanikanje partnerjeve enakosti in avtonomije. Namesto da bi prosil, ukaže, s čimer partnerja obravnava kot podrejenega.
14. Zanikanje je lahko nadvse zahrbtno, saj negira partnerjevo realnost. Verbalno nasilna oseba bi lahko denimo prebrala gornji seznam in vztrajala pri tem, da ni nasilna.
15. Jeza. Za verbalno nasilnega partnerja so značilni nerazložljivi izbruhi besa. V njegovi bližini čutimo nelagodje. Ko ga vprašamo, zakaj je jezen, jezo navadno zanika ali pa se loti verbalnega nasilja, ki sodi v eno od zgoraj opisanih kategorij.

PSIHOFIZIČNE POSLEDICE VERBALNEGA NASILJA
- Bolečine v hrbtu in utrujenost,
- uničeno samospoštovanje,
- konec zaupanja, naklonjenosti in intime med partnerjema,
- depresija,
- samomorilske misli,
- sesutje imunskega sistema.