Mnogi iščejo boga. Radi bi ga našli in pika. Ampak očitno to ni enostavno, ker le redkim uspe. In še njim moramo verjeti na besedo.

Dobro bi bilo raziskati, kje je bog, ker se očitno dokaj dobro skriva z obzirom na slabe rezultate iskanja milijard ljudi.

V članku boste našli smernice za iskanje boga, da boste povečali svojo možnost uspeha, da bi ga našli. Če vam je do tega, seveda!

Pojdimo v razpravo z vklopljeno zdravo kmečko logiko.

Ljudje boga definitivno iščejo in če ga želijo najti, morajo vedeti, kje je. Torej raziščimo, če si lahko kaj pomagamo glede tega vprašanja, da ne bomo iskali na napačnem mestu.

V svetih knjigah kot je Sveto pismo piše, da je bog ustvaril svet. Torej je bog stvarnik. Kar je isto kot kreator.

Kako izgleda primerjava z mizarjem?

Sedaj vzemimo mizarja. On je kreator pohištva. Ko skreira mizo ali stol ali omaro, so le-ti predmeti ločeni od njega. V teh predmetih mizarja ni. Upam, da se glede tega strinjamo.

Seveda je v teh predmetih na nek način njegovo delo, ampak njega ni. On je še zmeraj fizično prisoten izven pohištva. Razen če seveda ne zleze v omaro, bo kdo rekel. O tam malce kasneje.

Če se sedaj vrnemo k bogu. Če je bog ustvaril svet kot mizar ustvarja pohištvo, potem boga v svetu (=njegovi kreaciji) ni ravno tako kot mizarja ni v mizi. Lahko letite po celem univerzumu z raketo in ga iščete v neskončnost, pa ga ne boste našli. Zdrava kmečka pamet pravi, da ga v tem primeru v njegovi kreaciji ni.

Sedaj pa se vrnimo k omari oziroma nečemu podobnemu, v kar lahko kreator zleze.

Kako izgleda primerjava z zidarjem?

Kaj pa, če je bog skreiral univerzum tako kot zidar skreira hišo ali mizar omaro? Zidar gre lahko v dokončano hišo, mizar gre lahko v dokončano omoaro, torej gre tudi bog lahko v univerzum.

Super! Torej je bog lahko v univerzumu, v svoji kreaciji.

Ampak sedaj imamo naslednji problem.

Bog je namreč po definiciji vsemogočen. Torej ne more biti prostorsko omejen. Ker če bi bil prostorsko omejen, bi to pomenilo, da ne more biti večji kot je v tem končnem omejenem stanju, ki mu ga nudi univerzum, ki je kot omara ali hiša. To pa bi bilo v nasprotju s tezo, da je vsemogočen in bi ga prostor premagal.

Torej moramo zaključiti, da je bog neskončen. Ker je neskončen, ne more ustvariti univerzuma izven sebe. Torej ga lahko ustvari le v sebi.

Ampak ker je neskončen, ne more nekaj dodati tistemu, kar že je. Torej univerzum v bogu že obstaja. Od vsega začetka.

Obstaja še ena opcija.

Kako izgleda primerjava z baletko?

Kaj pa, če je bog ustvaril univerzum tako kot baletna plesalka ustvarja balet? Dokler baletka pleše, obstaja balet. Ko se baletka ustavi, preneha balet. Balet in baletka sta neločljivo povezana.

Torej svet obstaja, ker bog pleše in je svet njegov ples. Ali pa bog poje in je svet njegova pesem. Ali pa bog sanja in je svet njegove sanje. Ali nekaj v tem stilu.

V glavnem, bog je v tem primeru s svojo kreacijo neločljivo povezan. Kar je zelo blizu ideji, da je bog vsepovsod.

Ali je bog tudi v nas?

Sledi naslednji korak v zdravi kmečki pameti : Če je bog vsepovsod, potem je tudi v nas.

Torej se pojavi vprašanj: Kje v nas? V srcu? Zakaj samo v srcu? Zakaj ne tudi v riti, če je vsepovsod? In zakaj ne v golobjem dreku na strehi? (Golob je itak sveti duh, če se spomnimo Svetega pisma.)

Uf, to je bogokletno, boste rekli.

Ampak jaz nič ne trdim, jaz samo sprašujem, ker sem zmeden. Ker če bog ni na vseh teh mestih oz. vsepovsod, se celotna teza o vsemogočnem neskončnem bogu razsuje. Bog bi bil namreč omejen in s tem nič več vsemogočen. Ga pa seveda ne bi bilo v golobjih iztrebkih in še marsikje drugje najbrž ne. Dobro za njega, ampak nam, ki ga iščemo, to kaj dosti ne pomaga.

Zakaj bi ga iskali na nekem določenem mestu, če je vsepovsod?

Če je torej bog vsepovsod in tudi v nas, zakaj bi ga potem iskali kjerkoli? Zakaj bi hodili v cerkev, če pa je tudi pri nas doma? Zakaj bi hodili v Indijo ali Tibet ali kamorkoli, če je tudi v Sloveniji?

Ta logična obravnava in analiza gre še naprej. Zdrava kmečka pamet se namreč ne ustavi do konca.

A smo mi del boga?

Če je bog v nas samih, potem smo mi del boga. Ampak ker je bog neskončen, je vsak njegov delček neskončen. Sicer bi bil bog sestavljen iz mnogo končnih delčkov in s tem omejen. Torej smo sami neskončni in s tem enaki bogu.

Uf, to je tudi bogokletno. Čeprav je Jezus rekel, da lahko delamo isto kot on. Je pa res, da je rekel, da je božji sin. In biti sin ni isto kot biti oče, kar je izkusil še vsak otrok!

Najbrž nekaj ni v redu z mojo analizo, da smo bogu enaki. Prepričan sem, da bodo teološki strokovnjaki, filozofi in kritiki nasploh našli v moji analizi logične luknje, zato bom zaenkrat sprejel dejstvo, da bog pač je nekje in ga je možno najti.

Najbolj varno ga je dati v nebesa…

Najbrž je bog v nebesih, ampak nihče ne zna povedati, kje so nebesa. In trenutno še ne nameravam umreti, da bi izvajal to analizo v posmrtnem življenju na poti v nebesa ali pekel. Z ozirom na to, da sem to pišem, bom itak najbrž šel v pekel, tako da teze o bogu v nebesih ne bi mogel potrditi v nobenem primeru.

Torej bom zaenkrat predpostavil, da bog je nekje. In da ga je možno najti, čeprav trenutno ne vemo, kako.

Zato si bomo v naslednjem članku pogledali, kako bog izgleda, saj bi bilo dobro to vedeti, če ga želimo najti. Sicer ne vemo, kako izgleda tisto, kar iščemo in tega po zdravi kmečki logiki ne moremo najti. Razen če bog pride do nas in nam pove, da je on ali ona ali ono bog. Takih je bilo na Zemlji že kar nekaj…

Z zdravo kmečko pametjo smelo naprej

Robert Bric

Obiščite portal za povečanje fleksibilnosti okvirja razmišljanja www.RobertBric.si.