Piše: J. V.  v novih Misterijih www.misteriji.si

Pogovor z avtorico knjige Kako vedežujemo iz ciganskih kart

Človeka pripravim na izzive
Tea Pelicon* je napisala priročnik za prerokovanje Kako vedežujemo iz ciganskih kart. Ni le avtorica knjige, je tudi znana voditelji­ca delavnic, v katerih ljudi uči, kako naj prerokujejo. Njena ljubezen pa ni­so le ciganske karte, marveč tudi astro­logija. In kadar svetuje, kot pravi svo­je­mu načinu prerokovanja, uporablja ob kartah in astrologiji tudi nihalo. »Vse troje mi daje bolj zanesljiv odgovor, napotek …«

Tea se je že v rosnih letih spogledova­la z okultnimi vedami. Zanimalo jo je predvsem, zakaj verjame v usodo in v to, da se dogodki vrstijo po nekem klju­ču. Ko je dobivala odgovore na šte­vilne »zakaj«, si je želela, da bi lahko delovala, spreminjala in gnetla svoje življenje.

Verjame, da lahko spreminjamo svojo usodo tako, da smo vsak trenutek pozor­ni na svoje misli in dogodke v našem življenju. Verjame v ljubezen, v luč, ki nam prinaša obilje, srečo in izpolnjenost, če le želimo to sprejeti z odprtim srcem in rokami. Ko se je izkušenj nabralo veliko, tudi preko izobraževanj, se je odlo­či­la posvetiti delu z ljudmi, pisanju in poučevanju.

Prva v nizu njenega učenja je bila astrologija. Začela jo je odkrivati pred devetindvajsetimi leti. Pred šestnajstimi pa so jo pritegnile rune, ciganske in tarot karte. »Ciganske karte sem vzljubila in postale so tisti vedeževalski pripo­moček, ki mi zvesto stoji ob strani pri mojem delu,« pravi in navrže, da so »ciganke«, kot jim ljubkoval­no pravi, po krivici zapostavljene.

Od kje vam znanje prerokovanja iz ciganskih kart?
Najprej sem brskala po literaturi, No, te ni veliko. Spoznala pa sem veliko ljudi, s prerokovalci sem se sreče­vala na forumih, kjer smo izmenjevali raz­lična mnenja, tudi izkušnje o samih kartah so se prepletale. Udeleževala sem se organiziranih vedeževalskih srečanj po raz­nih krajih Slovenije.

To so bila srečanja v dobrodelne namene, a zbirali smo se od vsepovsod in delali … Opazovala sem, kako delajo drugi, kako drugi vidi­jo karte … Saj je karta le ener­get­ski pripo­mo­ček, tako da ni nuj­no, da ista slika na karti za vsakega ve­deže­valca pomeni isto, ampak ne­kaj od­go­vora pa je tam nekje. Sama za­­govarjam načelo, da mora vsak sam za­čutiti karto.

Ni natančnih pravil prerokovanja?
Knjiga je pripomoček, je neka osnova, pot, vodilo … ampak druga stvar je, kako potem ti prebereš energije, kako karto začutiš. In seveda, vsaka karta za različne ljudi ima tudi čisto različen pomen, tako da ni enega pravila pri teh stvareh.

Ste se pri pisanju knjige opirali na kako literaturo?
Tekst v knjigi je čisto moj. Te literature ni. Stvari se tudi zelo spreminjajo. Ener­getsko v svetu. Ljudje se spreminjamo. Danes imamo ogromno znanja. Če samo gledate pet let stare knjige o fiziki, že več ne držijo, ker se stvari toliko spreminjajo.

Mi ve­mo nekaj o zakonu časa, o zako­nu prostora, torej o prihodno­sti, o preteklosti, o sedanjosti. Stvari se prepletajo. Včasih so bili ljudje zelo determinirani. Zelo so bili vpeti v en čas, pa tudi v en prostor. Danes je ta širina povsem nekaj drugega. Tudi zaradi interneta; potujemo z enega konca sveta na drugega in čas ni več to, kar je bil. Teče veliko hitreje.

Torej se je vedeževanje spremenilo?
Seveda. Vede­že­vanje ni več tisto, kar je bilo nekdaj. Danes ne vem, če človeku kaj pomeni, da mu rečeš – čez pet let bo pa to in to. Meni se zdi bolj pametno, da človeka pripraviš na dolo­čene izzive, ki se mu bodo dogajali. Zelo veliko stvari mora storiti človek sam.

Vemo, da je predvsem moč misli tista, s katero si ustvarjamo prihodnost. Če smo v preteklosti ravnali vedno enako, bodo vedno enaki rezultati. Če pa znamo izzive, ki prihajajo, spremeniti sebi v prid, potem smo pa naredili vse za svoje življenje.

Kaj pravzaprav dajete ljudem skozi napovedi?
Jaz želim ljudem omogočiti spozna­nje, da imajo usodo, vsaj določen del, v svojih rokah. Dejstvo je, da neka usoda obstaja, da se v določenem trenutku nekaj dogaja, ampak mi imamo različen pogled na to. A veste, to je tako, kot kadar gresta dva v kino, gledata isti film, ampak ko prijateljem pripovedujeta, kaj sta videla, pripovedujeta vsak s svojimi očmi, s svojim občutkom. Ta isti dogodek, ki se je zgodil.

To pomeni, da je dogodek odvisen od opazovalca. To, kar jaz ljudem dam, to ni kar ne­kaj, kar se je ali se bo zgodilo, kar je dokončno. Zgodilo se bo, dogodek bo, ker ga človek nekako z nekim notranjim svetom sproža, pa seveda tudi z gibanji planetov, in tako so neki dogodki, neke prelomnice v življenju zapisane. Takrat se bo nekaj dogajalo. Ampak kako se mi soočimo s situacijo, to je pa potem to, ka­ko smo pripravljeni na to.

Je za vedeževanje veliko zanimanja?
Ni prav velikega povpraševanja. Vede­že­vanje preko komercialnih linij je nekaj izgubilo, ne vem, kako naj rečem …

Sprejemate stranke na domu?
Vedežujem, kolikor to še počnem, preko telefona.

Ljudje pogosto sprašujejo o zdravju?
Seveda. A mi, vedeževalci, nismo zdrav­niki. Ne postavljamo diagnoz in seveda se v kartah nekako pojavi samo to, kar je lahko možno. Lahko se pa pokaže tudi tisto, zaradi česar je človeka strah. Tako, da ni nujno, da je to, kar se poka­že, neka fizična oblika bolezni. Lahko so strahovi.
Denimo …

Na primer, nekdo je obseden od tega, joj, kaj pa če dobim raka. In to se lahko tudi v kartah potem pokaže. Tako da je pogovor s stranko neke vrste nasvet; po­vem, kaj se z njegovim zdravjem dogaja …

Kako kaže meni?
Bom odprla vam zdaj še po čakrah. Ena, dva, tri, štiri. Prošnja za zdravje. Ja, mo­ram reči, da ni nič kaj takega, v glavnem vse obvladujete, je pa vaša največja teža­va verjetno prebava. Tam, kadar vas kaj »zašteka«, je takoj problem in pojavi se nek krč. Drugače pa ne tako, da bi rekla, da se to kaže v fizični obliki; bolj pri­krita zadeva je to. Če boste pozoren na to, boste lahko prikimali.

Zdaj po čakrah je pa takole. Čakre so energijski centri. Jaz ponavadi odprem čakre zato, ker vsaka čakra govori tudi o tem, na katere organe vpliva in kje ima­mo zavoro in kje je možno, da se nam posledično, ko se čakra skrči, zapre ali pa umaže, pokaže obremenitev tudi na fizični ravni. Se pravi, te spodnje čakre so še kar v redu. Ja, tukaj je problem, ne­­kje v sredini, se pravi tale pleksus čakra je pri vas …

Mislim, da imate tudi ogromno opravka z ljudmi, da bi se morali v življenju čistiti … Lahko so to strahovi, lahko so to zadeve, na primer, ko imate ogromno opravka z ljudmi, ki imajo različne interese od vas, in takrat, ko vi začutite, kar dobro čutite … In tretje oko se je zaprlo. To je lahko zaradi izkušnje, ki se vam je zgodila, ne vem, nečesa nočete videti. A so tudi kakšne težave z očmi? Ne? Še kar vidite. Malo pazite na tretje oko … Pri vas sta težava želodec in prebavni trakt, ki opozarjata, kadar nekaj energetsko ne »štima«. Kaj imate …? Vas jezijo ljudje?

Imate kak nasvet?
Seveda. Zelo dobro je, da si pred srečanjem, pogovorom z ljudmi, ki vam niso najbolj pri srcu, naredite kak energetski ščit. Dovolj je, če tako naredite z gla­vo, ali pa z roko, ali pa v mislih, po­mi­slite na primer, da se daste v ovoj, da se zaščitite.

Kakšna kamena strela bi bila tudi dobra za v žep, ali pa hematit. Ta je kamen zaščite. Ker mi se srečujemo s temi psihičnimi napadi, sploh ker ste jav­na oseba in imate stike res s toliko ljud­mi, in seveda ljudje, četudi samo po­mislijo, ta je pa malo čuden, ali pa malo tako, je to že psihični napad, ki se nekje potem tudi pokaže. Tako da se je dobro očistiti. Kakšen kamenček v žep in bo. … Ne vztra­jam, samo veste kako, glejte …

Vedeževanje preko komercialnih linij vpliva na ljudi?
Ljudje pričakujejo obliž za rano. Ko te nekdo pokliče, v tistih treh, štirih, petih minutah, tudi desetih, ne moreš najti ne­ke rešitve ali pa človeku dati nekaj, kar bi mu res koristilo. Lahko ga potolažiš za tisti čas in mu olajšaš mogoče tisti trenutek, ko je pač rabil nekoga, da si je du­šo dal ven, če lahko tako rečem, ampak to ni nobena rešitev.

Potem vidiš, da se stranke na nek način nalepijo ali pa poskušajo nalepiti in jaz zelo režem te vezi, da ne postanejo odvisne od tega. To pa potem ni več namen svetovanja ali pa to ni več tisto, kar bi človeku naj dal.

Kaj je torej namen prerokovanja?
Jaz ljudi poskušam vzgojiti v to, da je tre­ba le nekaj na sebi spremeniti in naredi­ti in potem stvari tudi drugače potekajo. Tako da se tistega v klasičnem smislu – zdaj jo bom pa poklicala, da mi bo povedala, pa bom videla, če bo uganila – ne grem. Zato tudi vse bolj poredko dvi­gujem telefon … Usmerila sem se bolj v izobraževanje, tako da imam de­lavnice. Vodim tečaje vedeževanja.

Kje pa?
Po različnih krajih Slovenije, na Vrhniki, v Novi Gorici …

Zakaj hodijo ljudje na tečaje?
Kolikor sem imela doslej tečajnic, so v glavnem kar odprle vedeževalske linije. Tako da moram reči, da so se veliko na­učile. Potem pa je praksa. Knjiga sama ali pa literatura lahko da podlago, doktrina pa je potem tista, ki daje …

Knjiga ni dovolj, da se iz nje naučiš ve­deževanja?
Knjiga je dober pripomoček. Toda potrebna je vaja, vaja, vaja … Svetujem, da zvečer ali zjutraj potegnejo eno karto in sami ugotavljajo, kaj jim ta karta sporo­ča. Čez dan opazujejo, kaj se dogaja, in zvečer naredijo zaključek. Tako se je naj­lažje učiti in tako se spoznaš z ener­gijo karte.

Tisto, kar sem zapisala v knjigi, je osnova, ne moreš pa biti vedeževalec, če bereš iz priročnika. Vedeževanje je in­tuicija. Zato organiziram delavnice, kjer odpiramo empatične čute. Torej najprej obdelamo »ciganke«, to je prvi del uče­nja vedeževanja, potem pa gremo naprej in odpiramo čute. Tako, da odpiramo tret­je oko, kronsko čakro, srčno čakro, slušne centre …

Smo vsi sposobni prerokovati?
Vsi imamo ta talent. S tem, da seveda ne­ka določena mera simpatije do ljudi mo­ra biti. Prva stvar je imeti rad ljudi, dru­ga stvar pa je, da tem ljudem znaš pri­sluhniti. To se pravi, da si toliko ši­rok, da dejansko nimaš obsodb, nimaš me­re.

Jaz karkoli slišim na drugi strani, nikoli ne tehtam, ali je to prav, ali je to na­robe, ali je to dobro, ali je to slabo. Lju­dje smo sestavljeni iz vsega in živemu človeku, jaz pravim, se vse zgodi. Tako da prva stvar je, da moraš res imeti rad ljudi in imeti razumevanje za zelo različ­ne situacije. In seveda gre tudi za etiko. So vprašanja, tudi taka, ko je treba biti zelo pazljiv.

Denimo, ko žena sprašuje, kdaj ji bo umrl mož … no, moraš imeti res občutek, da tako gospo na nek tak lep način potolažiš, pobožaš, ker veste, to je vse iz centra strahov. Tako da ne smeš obsoditi, ampak dejansko na drug način pristopiti in ji poskušati pomagati.

Sprašujejo tudi kakšne nenavadne za­deve?
Da.

Na primer …?
Me je klical in vprašal: »A veste kaj, moj oreh na vrtu se suši, povejte mi, ali ga sosed s čim zaliva?«
Poklicala je gospa in vprašala: »Po­vej­te mi, v katerem nadstropju je moj lju­bimec zdaj z eno drugo?«
Take stvari te na prvi mah nekako presenetijo.

So pa tudi ljudje, ki jim pride klica­nje v navado: »Samo da vas slišimo, pa je že dan dober,« pravijo. Potrebujejo energ­ijo, ki pride do njih preko glasu. Ta­ko dobijo tolažbo, spodbudo … Imam tudi stranke, ki se sprenevedajo z imeni in kličejo enkrat kot Marica, drugič kot Magda, tretjič kot Erika … pa je ena in ista. Nekaj časa se pogovarjam z njimi, kot da ne vem, da gre za isto osebo. Po­tem pa jih soočim s tem, da vem.

Saj so ubogi taki ljudje, a ne?
Ja, zelo, in veste, tega je toliko. Zato je po­membno, da ima vedeževalec rad ljudi in da jih ne obsoja. In seveda mora imeti svoje življenje urejeno in biti toliko energetsko močan, da prenese teža­ve, s katerimi se srečuje med pogovori.

Se je treba braniti pred težavami dru­gih?
Da. Vse težave se lahko nalepijo in če sam nimaš zastavljene duhovne poti s čiščenji in z zaščitami, se resnično lahko kaj zgodi.

Kako se ščitite vi?
Jaz imam kadila, imam kamne, imam sve­če in to je ta healing. Z meditacijo prav­zaprav delam čiščenja avre, čaker, pro­stora, vsega, kar se dogaja. To je nuj­no, ker drugače lahko tudi kaj navlečeš. Sploh empatični ljudje. Tisti, ki se prvič sre­čujejo profesionalno s tem in so zelo em­patični.

To pomeni, da začutijo bole­či­no človeka. Tisti zelo vlečejo nase. Na­učiti se je treba, kje je meja in koliko ener­gije lahko kroži. Pomagam si z vizuali­zacijo, z njo seznanjam tudi tečajnike, da spoznajo, kako lahko z močjo misli pri­tegujemo v življenje vse, od ljubezni, sorodno dušo, obilje, denar …

JASNOVIDNOST
Ko uporabljamo svoj jasnovidni čut, uporabljamo energijo tretjega očesa. Med vsemi različnimi tipi osebnosti (čutni, slušni in vidni) je največ ljudi, ki so vidno naravnani; zato so npr. reklame tako učinko­vi­te, ker so najprivlačnejše za oči.

Vsi smo sposobni vizualizirati in to večkrat v življenju tudi počne­mo, ko si predstavljamo, kako bo na naših počitnicah, kako bomo hodili po trgovinah in si kupili kak­šen kos privlačne garderobe. Če pa želimo okre­piti svojo vidno narav­na­nost, ta­ko da še spodbudimo ka­nal sporazumevanja z višjim, po­tem zbistrimo in povečamo naše miselne podobe.

Naš um je v jasnovidnosti mo­go­če izuriti. Z nekaj vajami in odlo­če­nostjo, da želimo videti, se bodo začela dogajati videnja, ki bodo vedno pogostejša, razumljivejša in natančnejša.

Z jasnim duhovnim vidom lahko prepoznavamo informacije o vsaki za nas pomembni zadevi. Lahko vidimo v preteklost, seda­njost ali prihodnost, lahko beremo misli drugih ljudi (preko telepatije), lahko »vidimo« stranko na drugi strani telefona, njeno stanovanje ali prostor, kjer se nahaja.

Naša jasnovidnost se lahko kaže tudi v prikazovanju miselnih po­dob in miselnih filmov, lahko vidi­mo barve, avro, lahko se nam kaže skozi simbole, tudi sanje.

Odprt kanal jasnovidnosti nam omogoča lažje in natančnejše bra­nje ciganskih kart. Kajti ko odpiramo karte, se nam včasih postavijo tako, da se na njih odraža le strankin strah, ne pa dejansko stanje; lahko se v kartah odraža samo njena velika želja, ne pa resnična možnost.

(iz knjige Kako vedežujemo iz ciganskih kart)

JASNOVEDNOST
Čut jasnovednosti je lociran v kron­­ski čakri, ki jo imenujemo tudi pre­roš­ka čakra, vendar je povezan z vse­mi čakrami in vsemi empatič­ni­mi čuti. Ljudje, ki imajo ta kanal že po naravi zelo odprt, se v marsi­čem počutijo drugačne od drugih.

Zaradi svoje intelektualne narav­nano­sti veliko časa preživijo ob knji­gah, v pisarnah, samoti ipd. Nujno je, da hodijo na zrak, sprehode in poskr­bijo za telovadbo. S pomanjkanjem druženja, gibanja in z nedejavnostjo, z neustreznim prehranjevanjem, se empatični čut s časom zapre.

Sprejemanje jasnovednih informacij lahko motijo tudi sodbe (dobro ali slabo, mogoče ali nemogoče, prav ali narobe itd.), ki jih vsiljuje naš nižji ego. Zato se je z vajami potrebno osrediščiti v svojem viš­jem jazu, da ne omrtvičimo svojih ustvarjalnih sposobnosti.

Zgodovina nam je postregla z mno­go jasnovednimi ljudmi – znan­stveniki, izumitelji in umetniki – ki so trdili, da jih je vodila »božja ro­ka«, da so dobivali »napotke«. Mno­go od njih je samo sedlo k beležnici in »nekdo jim je narekoval pisanje«.

Ni nam treba biti genij, niti prerok, da bi bili deležni genialnega navdiha, biti moramo le pozorni in dovzetni.

Kaj nam pomaga krepiti jasnost zaznav:

1. dihanje (kadar smo v stresu, pogo­sto pozabimo dihati, sporočila pa se prenašajo preko molekul kisika);

2. sprehodi na svežem zraku;

3. vodni viri;

4. sprostitev;

5. zdrave prehranjevalne navade;

6. vera v sebe in višjo energijo.

(iz knjige Kako vedežujemo iz ciganskih kart)

KAJ MORA VEDETI VEDEŽEVALEC

Zaželene lastnosti vedeževalca
Pri vedeževanju, ki izhaja iz modernega pogleda na človeka in iz vidika psihološkega dojemanja posameznika, je pomembno, da ima vedeževalec dovolj široko splošno izobrazbo in da skrbi tudi za svoj razvoj, čustveno in duhovno rast. Poleg znanja filozofije in etike potrebuje tudi psihološko znanje in seveda znanje branja simbolov.

Pomembno je, da je vedeževalec človek, ki se želi vedno znova učiti, razvijati. Pripravljen mora biti razvijati svojo notranjo osebo do te mere, da lahko razume in sprejema vse različnosti. Najpomembnejša lastnost pa je, da ima rad ljudi.

Torej, najprej je potrebno znanje, potem pa še intuicija. Intuicija je prisotna v vsakem človeku. Z našo vzgojo in z omejitvami okolja smo jo seveda potisnili na stran in razvijali logično dojemanje situacij. Našo intuicijo pa lahko nedvomno tudi razvijamo in urimo. Je pa to podobno kot z vadbo telesa: več ko vadimo oziroma vedežujemo, boljši so rezultati.

Vedeževalska etika
Zavedati se je treba, da z vsakim nasvetom posegamo v svet drugega človeka, da mu z namigi lahko celo spreminjamo usodo. Zato je treba vedeževanje vzeti resno in odgovorno. Vedno pazimo, da ne precenimo svojih sposobnosti in dobro je, da psihološko ocenimo profil človeka, ki ga imamo pred seboj.

Začutiti je treba, kaj mu bomo povedali in na kakšen način mu bomo sporočili informacijo, ki smo jo dobili preko branja simbolov iz postavitve kart pred nami. Zavedati se moramo, da vedeževalec lahko predvidi dogajanja, smer in potek določenih situacij, vendar odločitve vedno ostajajo na strani spraševalca, kar je potrebno spoštovati.

Nekaj pravil:

1. Vedeževalec ne sme posredovati informacij, ki jih je dobil o stranki.

2. Vedeževalec ne sme izkoristiti podatkov za svoje napredovanje ali finančno zlorabo.

3. Vedeževalec ne sme dajati informacij (spraševalec pa ne sme spraševati) o ljudeh, ki niso sestavni del spraševalčevega življenja (kako živi bivši partner, kako živi šef, soseda itd.).

4. Vedeževalec ne sme vedeževati ljudem, na katere je čustveno navezan.

5. Vedeževalec nikoli ne razkrije dogodkov, na katere spraševalec nima vpliva (neozdravljiva bolezen, smrt), pa tudi ne dogodkov, ki bi spraševalca tako obremenili, da bi njegovo situacijo poslabšali.

6. Pa še plačilo: vedeti moramo, da se z vedeževanjem ne da obogateti. Včasih so ljudje vedeževanje plačevali z darovi, danes pa imamo izmenjalno vrednost izraženo v denarju, če se stranka in vedeževalec ne dogovorita drugače.

Vedeževalec seveda lahko računa za svoje storitve, kajti kriti mora stroške življenja in tudi izpopolnjevanja, šolanja itd. Vedeževalec vzame le toliko, kolikor potrebuje za kritje teh stroškov, sicer pa v duši vedno na prvo mesto postavi pomoč ljudem v stiski.

(iz knjige Kako vedežujemo iz ciganskih kart)

J. V.   
* 051/380 333 - Tea Pelicon