Verjetno ste se že kdaj ulovili v misel, da je čas predragocen, da bi ga zapravili s spanjem. Dejstvo, da do 70. leta preživimo v povprečju 200.00 ur v postelji in spimo, pri marsikomu sproži slabo vest. „V življenju je skorajda vse bolj pomembno kot spanje. Na spanje se gleda kot na nepotrebno, zanemarljivo dejavnost,“ meni psiholog Stanley Coren iz univerze British Columbia v Vancouvru.
Že zdavnaj smo spremenili noč v dan. „Naši vzorniki so ambiciozni, zmogljivi ljudje, ki vsak prosti trenutek zapolnijo z dejavnostmi, ki spodbujajo kariero,“ piše Coren v svoji knjigi »Neprespana družba«. Včasih so ljudje spali več. Sedaj mnogo ljudi vidi v spanju zapravljanje časa.
Medtem ko so ljudje pred iznajdbo žarnice spali še devet ur, se v sodobni družbi začne „meščanska noč“ šele ob 23.04. In ob 6.18 je povprečna oseba že na nogah, je izračunal psiholog Jürgen Zulley iz Regensburga (op.a.: podatki veljajo za Nemčijo).
Če odvzamemo 15 minut, ki jih potrebujemo, da zaspimo, spimo v povprečju 7 ur. Dejstvo, ki se ujema z razmišljanjem iznajditelja žarnice. Kajti za Thomasa Edisona je bilo spanje izgubljen čas. Njegov moto: Vse, kar ovira delo, je zapravljanje časa. Vendar...
Spanje ni zapravljanje časa
Koliko časa potemtakem potrebuje naš organizem za obnovo? Z iskanjem odgovora na to vprašanje so se ukvarjali znanstveniki iz univerze British Columbia. Raziskovalci na arktičnih območjih so si lahko sami porazdelili čas namenjen raziskovalnemu delu in prosti čas. Lahko so spali in bili čuječi po želji. Ur ni bilo.
Vse se je odvijalo v letnem času, ko sonce v teh širinah nikoli ne zaide. Rezultat: v zelo kratkem času so vsi udeleženci spali dlje od običajnih sedem do sedem in pol ur. Proti koncu poskusa so testiranci v povprečju spali 10,3 ur dnevno.
K razmišljanju pritegne tudi poskus, ki ga je izvedel Wilse B. Webb iz univerze na Floridi. Testirancem deset noči zapored ni pustil spati več kot osem ur. Naslednjih deset noči so nato smeli spati kolikor so želeli. V tem času se je povprečni čas spanja dvignil na devet ur na noč. Po besedah Corena je to dokaz, „da tudi osem ur spalne diete ne zadostuje.“
Neumnost, menijo tisti, ki zatrjujejo, da jim zadostuje zgolj 4 do 5 ur spanja. Tudi Napoleon se je bahal, da potrebuje največ štiri ure spanja na noč. Iz poročil njegovih sodobnikov pa je razvidno, da je podnevi trpel za napadi utrujenosti. Poleg tega je v pogajanjih in bitkah deloval izmučeno in se pritoževal, da mu primanjkuje spanja. Nekateri zgodovinarji verjamejo celo, da je njegov neuspeh med ruskim vojnim pohodom in bitki pri Waterlooju mogoče pripisati dramatičnemu pomanjkanju spanja.
Nesreče zaradi preutrujenosti
Jedrska nesreča pri Černobilu, okoljevarstvena katastrofa, ki jo je povzročil naftni tanker Exxon Valdez ali eksplozija vesoljske ladje Challenger; vse te nesreče so povzročili ljudje, ki so naredili napake, ker so bili preutrujeni. Utrujeni ljudje vozijo avtomobile, tovornjake, upravljajo vlake in sedijo v pilotski kabini letal.
Kljub vsemu ostajajo zakoreninjene govorice, da lahko kompenziramo pomanjkanje spanja. „To je dovoljeno zgolj v absolutnih kriznih časih,“ trdi William C. Dement, pionir na področju raziskav o spanju iz Standfordske univerze. „Kajti če trpimo za pomanjkanjem spanja, je prvo kar izgubimo možnost zaznavanje in odločanja.“
Pomanjkanje spanja vodi v poneumljanje in neustvarjalnost Pomanjkanje spanja škodi inteligenci, meni Jim Horn iz raziskovalnega centra v Loughboroughu. Vsaka ura manj kot osem ur na noč – vsaj prehodno – nas lahko stane točko inteligenčnega kvocienta, trdi britanski raziskovalec.
Tudi ustvarjalnost je rezervirana za naspane ljudi. Ustvarjalni procesi, tako je odkril profesor Albert Rothenberg iz Harvardske univerze, ne nastanejo ob nenadnem navdihu, marveč so rezultat trdega dela, kar zahteva predvsem visoko motivacijo in vzdržljivost. Oboje pa popusti takoj, ko nam primanjkuje spanja. „Še preden sploh opazimo, da smo zaspani, nas naloge pred nami zanimajo že manj.“
Poleg tega zbolimo hitreje, če nam kronično primanjkuje spanja. Primanjkljaj spanja lahko vodi v diabetes, prekomerno težo, visok krvni pritisk in do izgube spomina, so ugotovili ameriški znanstveniki iz Department of Medicine. Učinke primanjkljaja spanja na presnavljanje ogljikovih hidratov kot tudi hormonski sistem lahko primerjamo s tistimi na procese staranja. Če ne dobimo dovolj počitka pomeni, da se prej kot normalno pojavijo tipične starostno pogojene bolezni.
Slavospev popoldanskemu počitku
Glede na mednarodne študije se zaposleni po kratkem dremežu odzivajo hitreje, so pozornejši, bolj osredotočeni in boljše volje. Zaradi tega sedaj japonska podjetja svojim zaposlenim ponujajo na razpolago zatemnjene „centre za relaksacijo.“
Tudi v Evropi in Severni Ameriki v večjih podjetjih spreminjajo način razmišljanja. Tako IBM, Apple in drugi velikani svojim zaposlenim dovolijo popoldanski počitek, celo francoska komisija za jedrsko energijo ponuja svojim zaposlenim prostore za počitek – in to že od leta 1990.
Ampak zaspati in si spočiti čez dan je umetnost, ki se jo je potrebno naučiti. Kajti večina ljudi se po popoldanskem počitku počuti omotično in je slabe volje, zato se izvedenci te veščine omejijo na zgolj deset do trideset minutni krepčilni spanec. Trik: kava pred popoldanskim počitkom. Kofein učinkuje šele čez pol ure, zbudi spečega in prepreči zaspanost.
V nadaljevanju: Ko štetje ovc ne pomaga in najboljši nasveti za zdrav spanec.
Verjetno ste se že kdaj ulovili v misel, da je čas predragocen, da bi ga zapravili s spanjem. Dejstvo, da do 70. leta preživimo v povprečju 200.00 ur v postelji in spimo, pri marsikomu sproži slabo vest. „V življenju je skorajda vse bolj pomembno kot spanje. Na spanje se gleda kot na nepotrebno, zanemarljivo dejavnost,“ meni psiholog Stanley Coren iz univerze British Columbia v Vancouvru.
