1. Uvod
Slišal in bral sem o svetovni organizaciji Prijateljev Bruna Groeninga in ob tem ugotovil, da je človek po katerem se organizacija imenuje že pokojni. Sprva nisem mogel dojeti v čem je skrivnost dokazanih uspešnih ozdravitev na seansah teh skupin tudi po smrti ustanovitelja.

Potem pa sem se spomnil svojih tovrstnih izkušenj iz neke druge ezoterične skupine, katere član sem bil svoje čase tudi sam. Tako se mi je porodila možna razlaga, ki temelji na učinkih in zakonitostih kolektivne zavesti, oziroma kolektivne duše, ali uma.

Kolektivno dušo, ki jo navajam kot svojo referenčno izkušnjo je formiral mojster in učitelj s povezavo nekaj 10 članov skupine v kolektivni um, ki mu je dolelil skrivno ime. S pomočjo tega imena in preprostega mentalnega obreda ob pozornosti na določeno čakro je dobil vsak član te skupine možnost pomoči in samopomoči preko kolektivnega uma.

Tudi sam sem nekajkrat poklical pomoč te kolektivne duše za olajšanje nekaterih manjših težav. Ustvarjen kolektivni um ni bil mišljen kot sredstvo zunanjega spektakularnega dokazovanja »čarovniških« (beri ezoteričnih) moči članov skupine, pač pa kot možen način lajšanja nekaterih manjših trenutnih tegob. In v tem smislu sem tudi sam uporabil dano možnost v primeru, ki ga bom na kratko opisal za ilustracijo.

Med praznovanjem rojstnega dne v lokalu je ena od prisotnih potožila da jo muči glavobol. Kar v prisotnosti družbe sem neobremenjeno in brez pričakovanj skrivoma izvedel obred s prošnjo za odpravo glavobola, ki je potekal čisto mentalno brez želje in potrebe po preverjanju rezultatov.

Po nekaj minutah pa je oseba sama od sebe izrazila začudenje, da jo je glavobol kar minil. Na pripombe nekaterih da vinček sprošča pa je vneto hitela zatrjevat da taka migrena na noben način še nikoli ni minila tako hitro. Seveda sem ostal miren in tiho. Povedano naj bo motivacijska iztočnica za tiste ki jih zanima tematika skupinske zavesti.

Vprašanje kolektivne zavesti je še kako pomembna na mnogih različnih področjih in nivojih in to mnogo, mnogo bolj kot si je na žalost večina sploh zmožna predstavljati. Zato čutim potrebo, da na tem mestu spomnim na nekatere pomembne vidike kolektivne zavesti, ki se tičejo prav vsakega Zemljana. Začel bom pri manj pomembnih primerih, ki pa so morda bliže širšemu krogu ljudi.

2. Športni kolektivi
Začnimo torej pri kolektivnih športih. Mnogi v športu danes brez globjega razumevanja ponavljajo fraze o nujnosti kolektivnega duha, zmagovalnem duhu ekipe, posameznika, itd.  Športni kolektivi lahko imajo zmagovalni karakter ali ne, to pa je delno lahko povezano že z mentaliteto naroda, veliko pa lahko glede tega naredi tudi trener in stroka.

Vse lepo in prav in strinjam se da bi moral biti selektor moštva več kot le trener, ampak po mojem skromnem prepričanju bi moral biti tudi več kot običajni psiholog, oziroma psihoterapevt, ali pa imeti ustreznega pomočnika. Na čem temelji moja trditev?

Brez nepotrebnega teoretiziranja in razpravljanja bom navrgel dva večini Slovencev domnevno znana primera: 4. mesto naše košarkarske reprezentance na evropskem prvenstvu in pa bronasto kolajno Petre Majdič na minuli zimski olimpijadi.

Vse zaslužne akterje teh dveh izjemnih športnih uspehov globoko cenim in spoštujem, obenem pa si bom vseeno dovolil kritično pripombo predvsem z namenom da opozorim na neko pomembno toda žal prezrto in neupoštevano skupno »podrobnost« obeh velikih dosežkov. Gre preprosto za to, da se je na vsakem koraku v naprej javno afirmiralo zlo, ki so ga pri košarkarjih predstavljale poškodbe, Petra pa je afirmirala »svojo športno smolo«.

Na koncu se je zlo tudi dejansko manifestiralo in košarkarjem so poškodbe ključnih organizatorjev igre odnesle kolajno, ki so si jo s prikazanim vsekakor zaslužili. Petri pa je poškodba prizadejala še večje izgube tako v lesku kolajne, kot v svetovnem pokalu. Samo njeni nadčloveški žrtvi ter izjemni volji se lahko zahvalimo da je vseeno osvojila bronasto kolajno.

Ne trdim da bi zanesljivo lahko bilo drugače vendar obstaja možnost, če upoštevamo kvantni princip zavesti. Ta je danes dokazan v fiziki pa tudi na druge načine. Omenil bom naprimer da se hipnotiziranemu človeku, ki mu je sugerirana opeklina lahko dejansko pojavijo mehurji in drugi znaki opekline. Literatura opisuje tudi psihogeno smrt po prekršenju tabuja, itd.

Zgoraj prikazana kvantna lastnost zavesti je ena od njenih osnovnih, odločilnih in bistvenih lastnosti. In na področju učinkov kolektivnega uma postane še pomembnejša ker se združeni masovni učinki lahko eksponencialno povečajo tako v pozitivni kot v negativni smeri.

Gre preprosto za to da s svojim prepričanjem določamo izid dogajanja. Negativna in napačna prepričanja nas omejujejo in degradirajo ter povzročajo neuspeh ker se tako ali drugače udejanijo skozi kvantni princip zavesti.

Sedaj pa v zgodbi spremenimo polariteto hipnosugestije in uporabimo hipnoterapevtske učinke za odpravo negativnih podzavestnih prepričanj pri vrhunskih športnikih. Negativna prepričanja zamenjajmo s pozitivnimi, kaj se zgodi?

Spremenjena vsebina podzavesti bo sedaj po kvantnem principu pomagala realizirati vrhunske rezultate ne pa da jim nasprotuje z ovirami in nesrečami. Hipnoterapija in ali autosugestivni trening se danes uspešno uporablja na raznih področjih.

Imeti smolo bi drugače povedano pomenilo imeti slabo karmo. Kaj pa to pomeni? »Negativni podzavestni zapisi in afirmacije preteklosti« je odgovor. Niso pa vse negativne posledice nujne za učenje in predelavo vzrokov. Zakaj se vdano prepuščati vsem negativnim posledicam povzročenih z nepotrebnimi negativnimi podzavestnimi afirmacijami oziroma z napačnimi prepričanji?

Seveda moramo upoštevati princip ohranjanja ravnovesja celote, kar pa je možno na razne načine, ne samo z najbolj negativnimi posledicami. Lahko spremenimo, očistimo zapise, programe….. V ta namen žrtvujemo svoj trud, vloženo delo in spremenimo posledice.

In še tole na koncu razdelka o kolektivni zavesti v športu. »Zlo se ne sme imenovati« je bilo rečeno v filmu 13 bojevnik, čarovnik Merlin pa je v drugem filmu zli čarovnici obrnil hrbet. Zlu torej ne smemo dajati nobene pozornosti in s tem moči, kot nam simbolno to sporočata prizora iz omenjenih dveh filmov.

3. Kolektivna zavest človeštva
Oborožen z zgoraj omenjenimi nazornimi primeri pa bom sedaj načel precej bolj resen vidik kolektivne zavesti, ki je takorekoč ključen za preživetje človeštva. Uporabimo lahko podobna izhodišča in predpostavke o lastnostih ter učinkih kolektivne zavesti kot prej. Pod drobnogled pa bomo dali še posebej določen sklop podzavestnih prepričanj, ki nam nalagajo bolezni, staranje in umiranje.

O tem je najti mnogo napisanega delno tudi s strani šolske znanosti. Toda za sedaj žal večinsko prevladuje smrtna mentaliteta, to je mentaliteta žrtve, ki je globoko vkoreninjena v nezavednem samouničevalnem, oziroma samomorilnem nagonu (skoraj) vsakega človeka. Kdor je razumel in sprejel razlago v prejšnji točki bo razumel kaj je mentaliteta žrtve.

In slej ko prej je ta samomorilni nagon posameznika del kolektivne (pod)zavesti človeštva, ki jo je »zaslužilo« bogvedi kje in kako. Obstajajo razlage da smo bili tako programirani zaradi zlorabe moči pa tudi drugačne domneve. Ta trenutek to sploh ni bistveno ampak je pomembno vprašanje ali je možno kaj spremeniti.

Zakaj pa bi se ravno sedaj lotili spreminjati tega prepričanja o neizogibnosti staranja, bolezni in smrti ? Preprosto zato ker smo na prelomu nekaterih velikih cikličnih eonov, kar prinaša bodisi napredek, bodisi uničenje, odvisno od stanja kolektivne zavesti. In kolektivna zavest je (še vedno) programirana samouničevalno, kar se, kot posledica na makrokozmičnem planu skozi kvantni princip zavesti odraža v obliki naravnih katastrof, vojn in podobno.

Vse to pa vodi v zmanjšanje števila prebivalcev na našem planetu. Tako se je blago izrazila avtorica prispevka Resnica časa na www.pozitivke.net. Zmanjševanje zemeljske populacije samo po sebi ne predstavlja nujno nekaj negativnega, če se dogaja predvsem tako da ljudi, ki umrejo naravne smrti ne nadomestijo novorojeni otroci.

V kolikor pa se bo dogajalo katastrofično z množičnim umiranjem in trpljenjem bo to nov travmatično karmičen zapis v kolektivni zavesti človeštva. Večino običajnih ljudi in žal tudi mnogih posvečencev ne gane dovolj dejstvo da je v zadnjih nekaj letih umrlo za posledicami potresov, cunamijev, poplav in plazov več 100 000 ljudi po svetu.

To pa utegne biti šele uvod v tisto kar sledi. In vendar so mojstri modrosti predali svoja sporočila in nasvete ljudem kaj in kako ravnati da bi se situacija na Zemlji morda še popravila in spremenila. Napovedane katastrofe so opozorilo in poziv k spremembam ne pa grožnja fiksno določene bodočnosti.

V zvezi z nujno in takojšnjo spremembo kolektivnega uma človeštva na Zemlji, ki je sedaj naravnan samouničevalno sem našel na internetu samo en in edin predlog spreminjanjanja kolektivne zavesti, ki ga je posredovalo na mfeebh.googlepages.com Slovensko društvo za psihične raziskave. Žal je samo v Slovenščini in zato brezpredmeten v globalnem pomenu.

Omeniti pa velja film »7 pečat« . Intuitivnemu gledalcu bo ponudil presenetljiva dodatna odkritja, možne razlage in povezave v zvezi s tu obravnavano temo. Verjetno bo malo ljudi razumelo vso globino in kompleksnost simbolno prenesenih sporočil prav tako kot se je malo ljudi sposobnih in pripravljenih predramiti iz materialne uspavanosti v stvarnost nove zavesti.

Tujo, toda ne preveč eksplicitno referenco o možni spremembi posameznikove samouničevalne mentalitete sem našel v knjigi »Pomladite se, živite dlje«, avtorja dr. Deepak Chopra-e. Kvantni princip zavesti je v knjigi jasno povdarjen in uporabljen, zato knjigi velja nameniti ustrezno pozornost.

Kakorkoli že, samomorilna mentaliteta ne sledi ezoteričnim naukom, ni v skladu z duhovnimi zakoni, ni humana in ni razvojno naravnana, ni pa niti ekonomična niti ekološka. Zato obstajajo zelo tehtni razlogi prizadevanj za spremembo te mentalitete, ker predstavljajo tudi imperativ duhovnega razvoja človeštva, osvobajanja, miru, sreče, preživetja. Malomarnost, brezbrižnost, nedisciplina, brezvoljnost nas utegnejo drago stati..

4. Ezoterični redovi in skupine
V ezoteričnih redovih in skupinah se oblikuje kolektivna zavest na osnovi skupne pripadnosti določenemu načinu ezoteričnega učenja. Pomembno vlogo igra tudi karizma učitelja, ali vodje, pa tudi prepričanja, zaupanje, vera.

Zlasti zaprti tipi redov imajo tudi svoje specifične obrede, ki so najbrž eden od bistvenih sestavnih delov kolektivne zavesti. Odprtje skupine in njenih obredov za javnost bi lahko uničila moč obredov, po drugi strani pa utegne zaradi selektivnosti in drugih razlogov upasti številčnost in s tem tudi moč reda, oziroma skupine.

Vsaka ezoterična kolektivna grupacija ima svoje značilnosti in poseben namen, ki se odražajo tudi v kolektivni zavesti. Ta bi morala biti praviloma na višjem nivoju od posameznikove zavesti. Tako lahko kolektiv duhovno in moralno podpira posameznika in mu daje trdnost in stabilnost zlasti v pogledu vrednot in ciljev katerim služi in si zanje prizadeva.

V principu obstajajo grupacije zaprtega in odprtega tipa. V uvodu omenjen primer organizacije Prijateljev Bruna Grueninga je odprtega tipa. To pa pomeni da se v kolektivno energijo zlivajo kaj različne energije posameznikov, ki tako ali drugače zaidejo na druženja te skupine.

Ni selektivnosti zato se utegnejo primeriti ne samo pozitivni učinki zdravljenja pač pa tudi negativne posledice, da nič hudega sluteč obiskovalec prejme paket negativne energije kakšnega drugega manj pozitivnega obiskovalca. Tako prilepljena negativna energija ima lahko celo resne fizične posledice.

Za podkrepitev opozorila bom navedel podobnost s primeri nehotene medsebojne izmenjave negativnih vsebin med reiki terapevtom in pacientom kadar kanal ni dovolj čist. Osebno sem spoznal reiki mojstrice, ki so povedale da se jim je to primerilo.

Učitelj, oziroma vodja ima lahko eno od ključnih vlog v pogledu oblikovanja kolektivne zavesti okoli določene skupine ljudi. Pravi duhovni učitelj ne bo sebe postavljal na vzvišen položaj, ali celo zahteval čaščenje. Namesto tega bo ljudi usmerjal k iskanju duhovnih zakladov v njih samih, torej tudi k veri in zaupanju v Absoluta, v Resnico, v Boga, Naravo.

Žal pa večina ljudi svoje zaupanje in čaščenje prepogosto raje usmeri na Učitelja, karizmatičnega vodjo, četudi on to ne želi. Tako se oblikujejo kultne skupine in njihove kolektivne duše, ki ne temeljijo nujno na pravih vrednotah.

Običajni ljudje iščoč instantne ozdravitve in senzacije tavajo od ene skupine do druge. Žal takemu zmotnemu pričakovanju včasih podležejo celo posvečenci, ki bi morali ozdravitev in samorazvoj iskati v sebi in preko sebe pod vodstvom učitelja skupine, ki ji pripadajo. Samodisciplino in predano vstrajno delo na samorazvoju nadomesti tako občasno brskanje po učinkih raznih, često priložnostnih skupinskih zavesti, oziroma energij drugih skupin.

Skupine odprtega tipa sicer karizmatičnih učiteljev in vodij ter njihove kolektivne energije lahko vsebujejo precej različne vzorce, ne nujno samo pozitivne. Zato se utegnejo primeriti tudi negativne posledice naključnega druženja v takih skupinah.

Smatram da bi posvečenci morali biti predvsem to kar so glede na svojo prostovoljno izbrano pripadnost določeni skupini oziroma redu in prispevati k razvoju njene kolektivne zavesti. Ta pa bi morala podpirati njihov osebni razvoj, trdnost, stabilnost na zastavljeni poti, ohranjanje idealov, ciljev, vrednot, pridobivanju znanja, spretnosti, itd.

V tem smislu lahko omenim tudi znano prispodobo za trdnost in nezlomljivost v snop povezanih stebelc, ki pa so posamično, vsako zase krhka in zlomljiva. V tej prispodobi gre iskati vzor in navdih za jačanje skupine ter njene kolektivne zavesti. Po drugi strani pa velja tudi pregovor da ni modro sedeti na dveh stolčkih…..

Kaj so torej pomembne posebnosti kolektivne duše skupine, oziroma reda zaprtega tipa? Tu so specifični obredi, tehnike, znanja, zaščite, afirmacije, zdravilstvo, kar vse se lahko ohranja in utrjuje le znotraj zaprtega kroga, zunaj pa se raztrosi in izgubi, v najboljšem primeru profanira in s tem razvrednoti.

5. Delovni kolektivi
Delovni kolektivi so praviloma naravnani na čimvečjo delovno učinkovitost. Ta pa je zelo odvisna tudi od teamske usklajenosti oziroma sinergijskih učinkov dobro in pravilno sestavljene ter vodene ekipe. Nekaj podobnega velja tudi v kolektivnih športih pa celo v individualnih, le da delovno učinkovitost zamenja tekmovalni uspeh. Na tem mestu bi za ilustracijo omenil znano zgodbo o četi vojakov, ki lahko z usklajenim korakanjem poruši most preko katerega koraka….

V sodobnem svetu je tako postal pomemben faktor kolektivna delovna učinkovitost na nivoju delovnih skupin (team-ov). Po pravilu to ni samo seštevek učinkov posameznikov, pač pa lahko celo produkt, oziroma eksponentna funkcija. To se navezuje na sinergijski team-ski učinek usklajenega delovanja posameznikov.

Napredni delodajalci pa tudi vzgojno-izobraževalni procesi so čedalje bolj naravnani v selekcijo teamsko prilagodljivih in produktivnih kadrov. Danes je med odločilnimi kvalitetami posameznika v pogledu delovne uspešnosti prav njegova sposobnost teamskega delovanja in usklajevanja. Pri tem sploh ni več odločilna inteligenca, talent, ali individualna delovna storilnost posameznika temveč njegov teamski prispevek, oziroma učinek.

Ni treba posebej povdarjati da je najbrž v ozadju pojma teamska učinkovitost skrit tudi faktor učinkovite kolektivne zavesti. O tem obstajajo tudi priročniki, ki obravnavajo pragmatične vidike kolektivne delovne psihologije, največkrat podrejeno motivu profita in konkurenčne borbe na tržišču.

6. Povzetek in zaključek
Po zaslugi teozofske znanosti razpolagamo med drugim z vedenjem o tem da imajo različne vrste bitij tudi svoje skupinske duše, podobno kot ima svojo kolektivno dušo.vrsta homo sapiens. Ena od bistvenih razlik človeka napram živalskim vrstam je ta, da se individualnost posamezne živali po fizični smrti ne nadaljuje zato je individualna smrt živali dokončna, človek pa ohranja svojo individualnost lastne duše in je obenem del skupinske duše. Teozofi so nam zapustili tudi obsežna dela o evoluciji zavesti tako posameznika, kot skupinske duše.

Vsaka skupina, kolektiv, organizacija, red, društvo ima tudi neko obliko skupinske zavesti. Ta se formira z medsebojno povezanostjo ljudi pri delu, športu, učenju, obredih, raznih drugih aktivnostih, skozi pripadnost supnosti, interese, skupne ideale, cilje, prepričanja, itd. Tako nastale skupinske zavesti so lahko zelo različne po vsebini in nivoju.

Človek se priključi nekemu kolektivu in tam dobro funkcionira tudi na osnovi združljivosti njegovega uma z kolektivnim duhom tega kolektiva. V to kolektivno zavest sam nekaj doda in iz nje nekaj prejme. Kolektiv vpliva na posameznika in obratno.

Po principu Hermesa Trismegistosa – kakor zgoraj, tako spodaj, ali pa tudi na osnovi splošne analogije lahko slejkoprej zakonitosti individualnega uma upoštevamo tudi pri kolektivni zavesti oziroma umu, prav tako pa tudi v materialni stvarnosti obeh obravnavanih planov.

Imamo torej analogijo mikro in makrokozmosa, le da so lahko učinki in posledice na makroplanu zaradi masovnih sinergijskih učinkov nepredvidljivo in nesorazmerno ogromnih razsežnosti. Združen učinek kolektivne zavesti je lahko pozitiven, ali negativen in seveda povratno nazaj deluje tudi na posameznika, oziroma na mikrokozmično, oziroma individualno stvarnost.

Zato je razumevanje in obvladanje zavesti ključnega pomena. Tudi pri tem so nam lahko v pomoč določene analogije in razni modeli, s čimer se na svoj način ukvarja tudi psihologija. Tukajšnja obravnava se razlikuje predvsem po tem da se ne omejuje z okviri šolske znanosti v vsem ostalem pa seveda ne nasprotuje empiričnim znanstvenim dognanjem in metodam.

Omenil sem več možnih analogij in vidikov obravnave uma, med njimi tudi model psihokibernetičnega sistema. Izhajajoč iz te primerjave se pokaže esencialna potreba po spremembi – popravku – zamenjavi napačnih, škodljivih preteklih vnosov, da se ne bi manifestirali v neželjeni obliki prihodnje stvarnosti.

To v ezoteriki takoimenovano čiščenje posameznikovega uma, čiščenje karmičnih vzorcev in podobno je splošno uveljavljena in afirmirana praksa. Podobno je s prakso hipno in regresoterapije za posameznike, ki jo ne zavrača niti uradna znanost. Kaj pa kolektivni plan zavesti ?

Žal smo na makroplan pozabili iz neznanja in zaradi inertnosti privzeli da nimamo vpliva nanj in se večinoma sprijaznili z rezultati in posledicami negativne mentalitete kolektivne zavesti, kar pa je lahko katastrofalno. Izjema so morda kvečjemu pragmatični priročniki uspešnega teamskega dela, dlje pa naši materialistično profani motivi žal ne sežejo.

Po principu psihomentalnega kibernetičnega stroja, kar je groba primerjava za naš um, sta vhod in izhod tudi medsebojno povezana s povratno zanko. Zato je seveda zelo pomembno vsako trenutno stanje uma, ker se prenaša nazaj na vhod in zapisuje v spominu nezavednega (podzavestnega) uma.

Nadalje pa skozi povedano lahko opazimo tudi analogijo opazovalec – opazovano na eni strani in vhod – izhod na drugi strani. Govoriti še o stanju sistema oziroma o spoznanju v umu (princip troedinosti zavesti) bi bila za sedaj še prezahtevna naloga.

Če privzamemo analogijo uma in psihokibernetičnega sistema (upam da se ne bo zdelo komu bogokletno) potem laže uvidimo tudi trditev da nič kar je v naši zavesti ni izven nas. Vse smo mi in v nas. Iluzija dualnosti objektivnega in subjektivnega pade (ali se zacikla v nerešljivem koanu).

Torej smo dejansko mi istočasno opazovalec, opazovano in spoznano v pogledu naše stvarnosti. Nekaterim je pri dojemanju zavesti ljubši takoimenovani zakon privlačnosti, ampak po mojem mu je znanstvena podlaga v kvantnem principu zavesti, ki pravi da opazovalec soodloča o izidu opazovanega eksperimenta (Heisenbergovo načelo nedoločenosti).

V predhodnih točkah sem omenil nekaj nazornih primerov kako um vpliva na fizični plan, ki jim noben razgledan človek ne more oporekati. So sami po sebi resnica in ne rabijo dokazov, (ker so dokazi često samo konstrukti namenjeni sami sebi). Potrebno je samo videti in upoštevati navedene ponazoritve tudi na makrokozmičnem planu.

Spoznati moč, ki jo ima naš um je zelo pomembno ker ima podobno a mnogo večjo moč tudi kolektivni um človeštva. Ta pa je odgovoren za dogajanja makrokozmičnih razsežnosti z nepredstavljivimi posledicami, ki delujejo tudi na vse posamezne ume vključene v skupno zavest.

Analogija temu bi lahko bila računalniška mreža, kar pa spet predstavlja še eno preobsežno vprašanje na tem mestu. Obvladovanju psihomentalne kibernetike uma bo morda posvečen eden od mojih naslednjih prispevkov. Obstaja dovolj znanj, ki nam omogočajo um voditi stabilno in duhovno razvojno naravnano.

Kakšna pa je potem sploh vloga in namen posameznika v kolektivi zavesti, kaj lahko stori glede na do sedaj povedano ? Posameznik seveda ne more ozdraviti hudo bolne kolektivne zavesti človeštva lahko pa pomaga širiti zdravilno mentaliteto začenši pri sebi.

Vsakdo ima pomembno in odgovorno nalogo da transformira in počisti svoj um, spremeni svojo samouničevalno mentaliteto in potem začne širiti napredna spoznanja na svojo okolico. To je v začetku težko ker pozitivnim spremembam nasprotuje kolektivna zavest pretežnega dela človeštva iz globin nezavednega.

Toda sčasoma bi morala narasti množica tistih, ki so opustili stare vzorce in s tem samouničevalne programe do te mere da bi po vzoru snežne kepe na pobočju le-ta začela eksponencialno naraščati ter končno sprožila plaz. Tako bi se stara negativna mentaliteta kolektivne zavesti sesula in naredila prostor novi višji kolektivni zavesti.

Yoda