Pripombe AAG na Osnutek Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje
sobota, 6. maj 2017 @ 10:51 CEST
Uporabnik: Sonce
AAG ugotavlja, da je predlagani Osnutek Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje (v nadaljevanju: Nova uredba) nekvaliteten dokument, ki znatno poslabšuje bivalne razmere prebivalstva, tudi šolskih in drugih okolij ter krši druge predpise, tudi Ustavo RS, kar dokazujemo v nadaljnjem besedilu in s prilogami drugih organizacij, ki so sestavni del naših pripomb in zahtev.
AAG zato zahteva, da se Nova uredba umakne iz postopka in pripravi kvaliteten dokument s strani strokovnih inštitucij, ki bo upošteval smernice WHO (tudi za nočni hrup) in znanstvene ter strokovne ugotovitve na področju hrupa, vse za večjo zaščito prebivalcev pred hrupom ter s tem tudi zmanjšal zdravstvene in druge stroške zaradi posledic hrupa in omogočal manj hrupno okolje za intelektualno delo otrok, mladine in odraslih.
Nova uredba ni usklajena z Direktivo Evropske unije o hrupu iz leta 2015 (Direktiva KOMISIJE (EU) 2015/996 z dne 19. maja 2015 o določitvi skupnih metod ocenjevanja hrupa v skladu z Direktivo 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta; v nadaljevanju Direktiva).
AAG opozarja pristojno ministrstvo, da v obstoječo, veljavno uredbo nemudoma vnese določila iz Direktive. Če določila iz Direktive ne bodo vnesena v obstoječo in vsakršno novo uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolje, bomo podali prijavo na Evropsko komisijo o kršenju pri izvajanju evropskega prava, saj Nova uredba ni prvi poskus MOP o povečevanju dovoljenega hrupa v okolju.
Osnova vsake uredbe o hrupu je usmeritev v zmanjševanje hrupa na viru. Nova uredba tega ne upošteva in še znižuje raven varstva prebivalstva in življenjskega okolja pred hrupom ali cinično predlaga, da se prebivalci sami ščitijo pred hrupom ter med drugim tudi zapirajo okna (to nasprotuje ustreznim WHO dokumentom).
Nova uredba nima nobenih strokovnih utemeljitev za spremembe, niti spremembe niso posebej obravnavane ter ni sledljivosti sprememb glede na obstoječo uredbo in evropsko zakonodajo ter WHO (na primer: Night Noise Guidelines for Europe, 2009) in druge predpise o varstvu pred hrupom (na primer nemške, ki so bolj strogi, imajo pa konkurenčno gospodarstvo!). Poleg tega ni uvodnega dela gradiva, kar je sicer obvezno za medresorsko usklajevanje. Nova uredba je pravno in strokovno skrpucalo in zahteva po njeni izločitvi iz nadaljnjega postopka povsem upravičena.
V vsakršni novi uredbi je treba upoštevati in izbrati največjo stopnjo varovanja pred hrupom iz drugih držav. V kolikor je tudi v tem kakšna praznina, pa je treba predpisati po strokovni obravnavi lastne stopnje varovanja pred hrupom (na primer pred hrupom vetrnih elektrarn in velikimi strojnimi vrtečimi napravami po mestih, na primer klima naprave, in v drugih naseljih, ki povzročajo tudi infrazvočni in nizkofrekvenčni hrup).
V Evropi se mejne vrednosti kazalcev hrupa zmanjšujejo, z Novo uredbo pa se bistveno dvigujejo, kar pomeni, da je uredba pisana na podlagi točno določenih projektov ali subjektov (znani so nam pogovori na MOP z Uniorjem, Zreče, kjer prebivalstvo trpi in ima turistično in zdravstveno škodo zaradi hrupa), ki se ne morejo izvesti, ker že danes presegajo vse mejne vrednosti; mejne vrednosti je treba bistveno zmanjšati na vseh področjih in za vse stopnje varstva pred hrupom
V nadaljevanju naštevamo zahteve, pripombe in predloge naših članov, društev in drugih prebivalcev:
Ranžirne postaje (na primer Zalog v Ljubljani) in železnice:
hrup, ki prihaja iz ranžirne postaje je treba ločeno obravnavati, kajti gre popolnoma za specifični hrup, ki je povsem drugačen od hrupa vlakovnih kompozicij
opredeliti je treba, da je hrup, ki prihaja iz ranžirne postaje vrsta industrijskega hrupa; prav posebno pozornost je treba nameniti prav slovenski zakonodaji, kjer je ranžirna postaja umeščena znotraj strnjenega stanovanjskega naselja
pri novi uredbi je treba nujno upoštevati, da ima Slovenija izredno slabo in staro železniško infrastrukturo, zato se količina prevozov z železniškem prometu ne more povečati, pač pa je treba nujno prenoviti celotni vozni železniški vozni park, da ne bi prihajalo v prihodnje do hrupa, ki ga po več stoletji stare lokomotive povzročajo; prav tako je nujno potrebno zapisati, da je iz železniškega prometa treba izločiti stare lokomotive oziroma tirna vozila, ki tehnično več ne ustrezajo evropskim predpisom in, ki danes povzročajo največ hrupa
za ranžirno postajo in gospodarske subjekte v industrijskih conah in gospodarskih conah mora obvezno ostati pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja; pri pridobitvi takšnega dovoljenja pa morajo sodelovati krajani živeči na določenem območju in civilna iniciativa ter druge okoljevarstvene organizacije (lovska družina, ribiška družina, društvo za opazovanje ptic itd.)
glede na staro železniško infrastrukturo je treba nujno v novi uredbi zapisati, da se hrup skozi naselja ublaži z zmanjšajo hitrostjo vožnje, to določilo lahko velja največ dve (2) leti, v tem času, pa naj država zamenja vozni park na železnici
Gradbišča, industrija, infrastruktura
v novi uredbi je potrebno pod nujno zapisati, da industrijski oziroma gospodarski obrati ne smejo obratovati, če se odkrije, da ti presegajo mejne in kritične vrednosti hrupa, vibracij itd., če se nanj pritoži skupina najmanj desetih (10) ljudi. Takšni obrati morajo ostati zaprti, dokler se ne odpravijo vse ugotovljene napake.
pri modelnem izračunu hrupa je treba zajeti tudi gradbišča in jim natančno določiti čas, ko se lahko izvaja njihova dejavnosti (npr. od 8. do 18. ure) in to dosledno upoštevati, v času gradnje, skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem in veljavnim gradbenim dovoljenjem, pa omogočiti, da se investicija izvede v točno določenem roku; če se investicija ne izvede v določenem roku, je treba zaračunati povišanje davka, zaradi povečanega hrupa in s tem posledično do zdravstvenih težav, ki jih ima okoliško prebivalstvo
v uredbi je nujno potrebno zapisati, da tudi linijski hrup ne sme obstajati in ga mora povzročitelj nemudoma odpraviti
v drugem odstavku 13. člena nove uredbe je treba bistveno znižati mejo pretoka vozil na leto; vožnja vozil je lahko izredno obremenjujoča sploh v stanovanjskih soseskah in na območju kmetijskih zemljišč, kjer je vedno pogostejši pojav vrtičkarjev, ki to niso. Pretok vozil je določen na pamet, saj ni podane nobene argumentacije. Uredba mora prevelik hrup odpravljati, ne pa ga še naprej omogočati ali celo tako kot Nova uredba poviševati nivo hrupa.
tudi hrup, ki nastane znotraj prevoznih sredstev je treba upoštevati v tej uredbi in ga ne izključevati; Slovenija je majhen prostor in hrup, ki prihaja iz prevoznih sredstev je nedopusten za širšo množico ljudi, sploh če gre za hrup, ki nastaja v bližini vrtcev, šol, zdravstvenih domov, domov za ostarele itd.
Stanovanjska področja, naselja, lokali
Nova uredba črta naseljene stanovanjske objekte iz varovanih območji, to je nesprejemljivo in nedopustno, kajti s tem diskriminatorno deluje država do svojih lastnih državljanov: ne pozabimo, za vse velja enaka zakonodaja, vsi smo pred zakonom enaki, toda ta nova uredba določene ciljne skupine ljudi postavlja v slabši položaj; nesistematično načrtovanje industrijskih in gospodarskih območji je odraz nespoštovanja zakonodaje, sedaj pa bo teh nepravilnosti še bistveno več, zato je to treba nemudoma črtati iz Nove uredbe
neprimeren je tudi modelni izračun hrupa, tu gre za hrup, ki prihaja iz gostinskih ali zabaviščnih lokalov – že v Novi uredbi je treba natančno navesti, v katerih lokalih se takšne dejavnosti lahko izvajajo, kakšna mora biti izolacija prostorov, kakšna okna morajo imeti itd.; nadzor se mora izvajati 24 ur dnevno in ne le, ko delajo inšpekcijske službe
prav tako je treba vključiti v Novo uredbo tudi hrup, ki ga povzročajo prebivalci v sosednjih stanovanjih oziroma stanovanjskih enotah ali drugih bivalnih oziroma enotah, kjer se nahajajo, kajti popolnoma nesprejemljivo je, da zaradi peščice posameznikov trpi množica ljudi
v Novo uredbo je treba nujno zapisati, da se v stanovanjskih naseljih ne smejo izvajati dejavnosti, ki povzročajo kakršen koli hrup, vibracije ali druge neprimerne situacije, ki v človeku zbujajo nelagodje
Prostorski načrti, drugi objekti, splošno, stopnje, metode, inšpekcije
imamo štiri (4) stopnje varstva pred hrupom s številnimi izjemami, te izjeme je treba bolj natančno definirati in utemeljiti; območje pa natančneje določiti in to ne le v občinskih prostorskih načrtih, pač pa že na državni ravni. Kričeč negativen primer je Mestna občina Ljubljana, ki je določenemu stanovanjskemu naselju (Fondovi bloki) namerno povišala dovoljen nivo hrupa (iz II. v III.) v OPN, to bi morala država preprečiti.
nesprejemljivo je dejstvo, da se črta institut »kritičnih vrednosti kot določen mejnik« - hrup se širi in pri tem je treba upoštevati tudi območja širitve, povsem nesprejemljivo je, da se občinski prostorski načrti ne ujemajo z državnimi, še manj, pa da bi se ravnalo po določilih tako slovenske kot evropske zakonodaje
metode za izračun hrupa morajo biti ob vsakem trenutku in ne zgolj naključno; upoštevati se ne sme nekega povprečja, kajti takrat se povzročitelj hrupa ravna po predpisih, nato pa jih spet krši
mesto ocenjevanja hrupa je lahko izveden na številnih, tudi nepričakovanih oziroma naključnih lokacijah, in ne le tam, kjer je povzročitelj hrupa prijavljen
v Novo uredbo je potrebno vključiti tudi hrup, ki ga povzroča človek sam, pa nanj ne vpliva negativno, vpliva pa zelo negativno na okolico
v posebnem poglavju je nujno potrebno opredeliti hrup, ki je posledica nekvalitetno izgrajenih električnih daljnovodov, upoštevati vibracije in sevanje, ki negativno vplivajo tako na ljudi, živali in rastline
zaradi aktivnosti, ki so posledice hrupa, je nujno treba v Novi uredbi upoštevati tudi vibracije, neprijeten zvok in valovanje, ki se širi bodisi po zraku ali zemlji ter negativno vpliva na človeka in živali
v prvem odstavku 17. člena je nujno treba zapisati, da »Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja v sodelovanju iz inšpektorji pristojnimi za vode, kmetijstvo, prehrano, gradbeništvo in trgovino. Delovanje inšpekcij je izredno slabo, nezadostno (primer Bleiweisove ceste v Ljubljani, kjer že leta živijo v nemogočih hrupnih razmerah) in bi jih bilo treba kaznovati za nedelo.
spremeniti je treba celotni 18. člen, v katerem so zapisane globe, ki so izredno nizke in jih je treba vsaj za 10-krat povišati
Posebej je treba izpostaviti načrtovanje, gradnjo in postavljanje vetrnih turbin v področjih miru, narave in podeželskih naselij, ki je nesprejemljiva že zaradi manjkajoče zakonodaje v zvezi s hrupom teh industrijskih objektov. Vetrne elektrarne oddajajo zdravju škodljiv infrazvočni in nizkofrekvenčni hrup, ki čez več let (vetrne elektrarne imajo življenjsko dobo 20 – 25 let, kasneje jih zamenjajo z novimi, torej so tam v vsem življenjskem obdobju prebivalcev) poškoduje nekatere notranje organe, vključno z notranjim ušesom, čeprav je to področje zvoka slabše ali neslišno za slušni organ, vendar pa je znanstveno dokazano zdravju škodljiv na drugačen način. Vodi do zadebelitve ožilja, srčne povrhnjice (perikard), epilepsije in drugo. Že samo to lahko pripelje celo do predčasne smrti. Razdalje od vetrnih elektrarn do stanovanj morajo biti najmanj 5 km in več, tudi glede na postavitve na grebenih in vremenske parametre. Prilagamo povezavo na nekaj takih dokazov:
Ključno je obvezno merjenje hrupa po vsem spektru, posebno v območju infra (pod 20 Hz) in nizkofrekvenčnega hrupa (pod 200 Hz). To mora biti predpisano v vsaki uredbi o hrupu. Merjenje v dBA je zgrešeno in nepravilno, ker izloči močnejši infrazvočni in nizkofrekvenčni hrup.
Druga ključna meritev pa mora biti predpisana v stanovanjih, kjer infrazvok resonira in ojača. Prav tako je tudi tu merjenje v dBA strokovno napačno, ker izloči oba omenjena hrupa, ki sta zdravju zelo škodljiva na srednji rok (na več let).
Dokazi za nujnost teh predpisov so že v Sloveniji, v bližini vetrne turbine pri Dolenji vasi, kjer nekateri prebivalci že trpijo in je bilo v medijih javno izpostavljen zdravstveni problem.
Znani so že primeri sodne odločitve o demontaži vetrnih elektrarn zaradi zdravju in počutju škodljivega hrupa (Portugalska). Hrup vetrnih elektrarn torej je realna nevarnost za prebivalstvo. Zahtevamo, da se vsi načrti o gradnji vetrnih elektrarn ustavijo, dokler ne bo ustrezne zakonodaje. Sicer bo država odgovorna za slabšanje zdravja prebivalcev na ogroženih območjih.
O problematiki hrupa vetrnih elektrarn imamo obsežno znanstveno in strokovno literaturo, ki jo na vašo željo lahko posredujemo. Obenem priporočamo knjigo o praktičnih zdravstvenih problemih več prebivalcev zaradi vetrnih turbin, ki opiše zdravstveno diagnostiko za javnost in strokovno osebje: Nina Pierpont, MD, PhD, Wind Turbine Syndrome (2009).
Prepričani smo, da boste naše predloge v celoti upoštevali ter naredili novo uredbo, ki bo državljanom Republike Slovenije prijazna, predvsem pa neškodljiva za njihovo zdravje, ki je zelo odvisno od neprimernih in stalno ponavljajočih se situacij, ki škodujejo našemu zdravju in dobrem počutju.
