Korporacije želijo preprečiti svobodno pridelavo hrane
torek, 19. februar 2013 @ 22:30 CET
Uporabnik: Sonce
Ameriško vrhovno sodišče bo v prihodnjih tednih odločalo o svobodi pridelovanja hrane. V primeru Bowman v. Monsanto bo moralo sprejeti odločitev, ali je dopustno, da korporacije, ki pridelujejo in prodajajo gensko spremenjena semena, od kmetov zahtevajo, da plodov, ki zrastejo iz gensko spremenjenih semen, ne uporabijo za vnovično setev.
Prehrambena megakorporacija Monsanto je januarja letos vložila 144 tožb proti kmetom iz najmanj 27 ameriških zveznih držav, ki naj bi kršili njene patente. Gre za že prej omenjeno domnevno kršitev - kmetje naj bi namreč gensko spremenjena semena kupili le enkrat, kasneje pa za semena uporabili dele plodov, čeprav Monsantova licenčna pogodba to izrecno prepoveduje. Po njej mora kmet za naslednjo setev kupiti nova semena.
Čeprav je Monsanto najbolj na udaru javnosti, pa še zdaleč ni edini v tej umazani igri. Po podatkih organizacij Center for Food Safety in Save Our Seeds podjetja Monsanto, Dupont in Syngenta skupaj obvladujejo 53 odstotkov svetovnega trga semen, takšen oligopol pa je pripeljal do visokega povišanja cen. Kot omenjeni organizaciji navajata v poročilu, se je povprečna cena semen soje med letoma 1995 in 2011 povišala za 325 odstotkov, cena semen koruze pa za 259 odstotkov.
Biološki patenti Patenti na semena sodijo v kategorijo bioloških patentov, ki varujejo interese izumiteljev na področju biologije. V primeru Monsanta in drugih velikih korporacij to običajno pomeni patente na genetsko spremenjena semena. Doslej so bila podjetja pri njihovem uveljavljanju precej uspešna - tožbe proti kmetom, ki so kršili licenčne pogoje in dele plodov uporabljali za nova semena (namesto, da bi nova semena kupili), so se skoraj vedno končale v prid korporacij, kmetje pa so morali zaradi kršitev plačevati visoke odškodnine.
Ne glede na to, kako nemoralno in narobe se vse skupaj zdi, Monsanto in ostale korporacije ne nameravajo odnehati. Kmetje, ki za nova semena uporabijo dele plodov, ki so zrasli iz kupljenih, gensko modificiranih semen, so po prepričanju nekaterih podjetij zločinci, ki jih je potrebno preganjati. Monsanto gre celo tako daleč, da takšno početje imenuje kraja.
V primeru Bowman v. Monsanto, v katerem je na nižjih stopnjah sodišče vedno pritrdilo Monsantu, slednji zatrjuje, da jih je Bowman, s tem ko je dele plodov uporabil za nova semena, pravzaprav okradel. Nadalje Monsantovi odvetniki še argumentirajo, da podjetje s patenti ščiti svoje poslovne interese ter "zagotavlja motivacijo za vlaganje milijonov dolarjev v raziskave in razvoj odpornejših semen, ki lahko povečajo donose."
Odločitev vrhovnega sodišča v primeru Bowman v. Monsanto bo zato pomembna ne le za Bowmana, ki se bo v primeru odločitve v njegov prid rešil plačila visoke odškodnine, temveč za ves svet. Na tehtnici je namreč vprašanje svobode pridelovanja hrane, ali če obrnemo, popolne prehrambene odvisnosti od peščice megakorporacij.
Ameriško vrhovno sodišče bo v prihodnjih tednih odločalo o svobodi pridelovanja hrane. V primeru Bowman v. Monsanto bo moralo sprejeti odločitev, ali je dopustno, da korporacije, ki pridelujejo in prodajajo gensko spremenjena semena, od kmetov zahtevajo, da plodov, ki zrastejo iz gensko spremenjenih semen, ne uporabijo za vnovično setev.
