1. Uvod
Želim povedati in pokazati da bi vsakdo lahko bil svoboden in srečen. Od tega nas loči neznanje. Da bi se osvobodili trpljenja in pridobili mir v svoji duši moramo priti do določenih spoznanj in v ta namen rabimo znanje pa tudi orodja, oziroma orožja na poti k tem spoznanjem. Za istočnico bom navedel dve navidez nesmiselni trditvi, ki pa predstavljata ključ za naprej.

Prva: »Nihče nas ne sili biti slabe volje, ampak je to naša avtomatična reakcija, ki ne odraža zavestne svobodne izbire.« Druga: »Nihče nam ne more preprečiti, da bi ljubili svoje sovražnike.« V kolikor bralec smatra trditvi za argumentirano oporečni si naj prihrani nadaljno prebiranje.

Trditvi sta ključa za razumevanje dejstva, da smo ljudje po svoji naravi mnogo bolj svobodni, kot se zavedamo in da lahko sami izbiramo svoje psihomentalno stanje. Ta možnost zavestnega upravljanja s stanji lastnega psihokibernetičnega ustroja je prav odrešujoča, ampak se tega premalokrat ali sploh nikoli ne spomnimo. Zato ostajamo trpeči ujetniki lastnih omejenosti, pogojenosti, navezanosti, napačnih prepričanj, itd.

Potrebno je samo spremeniti zorni kot, izbrati pozitivne možnosti, opustiti napačna prepričanja pa se že odprejo popolnoma drugačni vidiki. Vsi imamo najmanj to svobodo da izbiramo zorni kot, ali pogled na stvari in situacije, pa te možnosti ne uporabljamo. In to lahko storimo samo mi sami.

V ozadju je mikrokozmični princip zavesti, ki ga lahko ponazorimo z modelom psihomentalnega kibernetičnega sistema in le-tega lahko vodimo, nadziramo in razvijamo. Zakaj in kako ? Zato da se znebimo nepotrebnih mukotrpnih stanj. To je lahko čisto normalen individualni motiv vsakega običajnega človeka.

Obstajajo pa seveda tudi razvitejši, globji in širši motivi, kot so naprimer iskanje resnice, razvoj plemenitih in višjih osebnih kvalitet. In to se med drugim navezuje tudi na razvoj kolektivne zavesti človeštva, na planetarne nivoje zavesti in podobno.

Večji del nadaljnega besedila je tako namenjen osnovnim izhodiščem in principom kako ravnati s svojim umom za lastno dobrobit in čisto vsakdanje potrebe večine običajnih ljudi. Manjši del besedila pa se posveča globjim in zahtevnejšim vidikom ter možnim ciljem na tem področju. To bi utegnilo zanimati iskalce, katerih interes presega običajne interese slehernikov.

2. Kvantni princip zavesti in psihomentalna kibernetika
Teorija sama po sebi ni namen tega pisanja pač pa praktična in dobrodejna uporaba njenih izsledkov v življenju. To je predmet tukaj zastavljene naloge. Tako je potrebno omeniti tudi nekaj opornih točk iz teorije, ki jih je praksa seveda že potrdila. Pri tem je lahko v koristno pomoč še uporaba določenih analogij.

Opisan pristop, oziroma model razlage je samo eden izmed veliko različnih možnih poti kako težje oprijemljive pojme približati s pomočjo bolj znanih stvari. Ne bo nujno ustrezen za vsakogar. Obstaja tudi snovanje modelov umetne inteligence ki je posebno in potencialno hitro razvijajoče področje sodobne znanosti, ki pa ima za osnovo drugačne cilje in namene, kot je naš.

Po principu (psihomentalnega) kibernetičnega sistema, kar je groba primerjava za naš um, sta vhod in izhod medsebojno povezana s povratno informacijsko zanko. Podobno je z našo zavestjo. Vsako trenutno stanje uma, oziroma zavesti je pomembno tudi zato ker se vzorci in doživetja zapisuje v spominu nezavednega uma, to je v podzavesti. In od tam te shranjene informacije delujejo vzročno ter soustvarjajo nova stanja uma, oziroma tudi neželjene posledice. Težišče prizadevanj bo usmerjeno zato na vodenje ter nadzor stanja našega uma. Tehtne razloge za to sem že povedal, so pa še mnogi drugi razlogi tako duhovni, kot materialni in vsakdanji.

Če privzamemo analogijo uma in psihomentalnega informacijskega kibernetičnega sistema potem morda laže sledimo trditvi da nič kar je v naši zavesti ni izven nas. Vse smo mi in v nas. Iluzija dualnosti objektivnega in subjektivnega je s tem omajana. Mi, kot um, oziroma vsebujoča zavest smo hkrati opazovalec (mislec), opazovano (misli, občutki) in opaženo (spoznanja, ugotovitve). To je sicer težko doumljiva ter izmuzljiva opredelitev zavesti o naši individualni mikrokozmični stvarnosti.

Jo pa lahko po drugi strani povežemo s kvantnim principom zavesti, ki pravi da opazovalec soodloča o spremembah opazovanega stanja (bolj znano v kvantni fiziki kot Heisenbergovo načelo nedoločenosti). Skozi analogije smo nekako izsilili ugotovitev o troedinosti zavesti, ki pa ima svoje eksperimentalne potrditve tako v ezoteriki, kot v kvantni fiziki. V nadaljevanju bom skušal to pokazati tudi na čisto vsakdanji način in na primeru, ki je dostopen vsakemu zainteresiranemu.

Večina ljudi se ne zaveda da sami »ustvarjamo« tisto kar doživljamo v svoji zavesti. Želimo si prijetnih in pozitivnih stanj nismo pa sposobni in pripravljeni nič prispevati in storiti za to. Potrebno se je namreč ukvarjati s samim seboj, da bi spoznali in obbvladali sami sebe, to je um in njegova psihomentalna stanja. Ta stanja v nas so tisto kar doživljamo in ne nekaj kar je izven nas. Nihče si ne želi trpljenja, ne vemo pa prav dobro kaj je to in kako ter zakaj se pojavlja, še manj kako se mu izognit in če je to sploh možno.

Želimo torej obvladovanje svojega razpoloženja, to je duševnih stanj. Ponazoritev uma na modelu psihomentalnega kibernetičnega sistema kaže možnost da ga lahko vodimo, nadziramo in razvijamo. Da bi to dosegli pa moramo sprejeti in osvojiti nekatera znanja in spretnosti, spoznati moramo kaj je dejansko dobro in kaj slabo za nas, kako funkcioniramo.

Um je torej struktura, zavest pa je proces, ki se odvija v tej strukturi, oziroma posodi, hiši, ali vozilu. Um obsega različne nivoje od telesnih, duševnih, do spiritualnih funkcij. Obvladovanju psihomentalne kibernetike uma je posvečeno pričujoče besedilo. Obstaja dovolj znanj, ki nam omogočajo um voditi stabilno, uravnoteženo in duhovno razvojno naravnano.

3. Nekaj temeljnih izhodišč za pravilno vodenje uma
Um je posoda naše zavesti, oziroma sredstvo njenega obstoja in izražanja, ali manifestacije. Stremimo k določenim željenim stanjem zavesti, drugim se želimo izognit. Kako slediti temu namenu ? Uporabiti moramo spoznanja ter izkušnje ljudi, ki so že prehodili določeno pot razvoja in samospoznanja, lahko pa vključimo seveda tudi svoje zavestne izkušnje samoopazovanja in zavedanja. Uporaba in upoštevanje spodaj navedenih psihomentalnih zakonitosti uma nam je lahko v veliko pomoč.

Seveda pa je vse skupaj pogojeno tudi z določeno zrelostjo praktikanta, oziroma drugače rečeno z modelom njegovega uma, to je duše. To je pomemben faktor ki določa kako spretni smo pri upravljanju s svojo zavestjo. Seveda pa obstaja tudi mentalni trening in druge vaje za razvoj takih spretnosti. Telo pri naši obravnavi igra vlogo objekta oziroma periferije, zato ga ne bomo posebej omenjali. Tako kot povsod obstajajo tudi pri uporabi navedenih znanj robni pogoji in omejitve.

Obravnava teh bi naredila tekst preobsežen. Nekatera spodaj zapisana načela in principi zato veljajo omejeno in pogojno, kar pa ne zmanjšuje in negira njihove koristne in uporabne vrednosti če so ustrezno praktično uporabljeni. Spodnje podtočke se tudi medsebojno prepletajo in jih ni možno strogo medsebojno ločiti, njihov izbor je pač ena izmed večih možnosti interpretacije obravnavane vsebine.

3.1. Bodimo (tudi) opazovalec, ne (samo) udeleženec svoje mikrokozmične stvarnosti (drame)
V skladu z izsledki sodobne znanosti v svojem umu in s svojim umom soustvarjamo svojo mikrokozmično realnost. To prikazujeta naprimer tudi filma: »Skrivnost« in »Kaj pa sploh vemo«. Zelo bistveno, ključno je narediti korak, da s svojo zavestjo stopimo iz pasivne, trpne vloge objekta, ki se mu nekaj dogaja v vlogo opazovalca.

Opazovalec je tisti, ki soustvarja in spreminja stvarnost z načinom opazovanja. Na sebe lahko »pogledamo«, kot opazovalec, ne (samo), kot udeleženec in tako postanemo soustvarjalec, oziroma tisti, ki spreminja stanje. Opazovanje, opazovano in spoznano, to se vse dogaja v umu, nič ni izven. Tu gre tudi zlasti za spremembo vloge s katero se enačimo.

Dojemanje samega sebe spremenimo iz vloge nemočne pasivne žrtve, ki se ji nekaj dogaja v vlogo svobodnega, tihega, nepristranskega opazovalca dogajanja. V povedanem je predlagan čisto določen način »opazovanja«, oziroma bolje povedano zavedanja. To je potrebno poskusiti, vaditi in živeti. Prinaša mir, sprostitev in odrešitev. Povedano predstavlja enega od važnih načinov spreminjanja svoje zavesti.

Sedaj pa se lotimo konkretne vaje obvladanja svojega trenutnega razpoloženja. Opazujmo (zavedajmo) se svojega stanja in ugotovimo svoje trenutno prevladujoče razpooženje. Recimo da nam ugotovljeno stanje ne ustreza. Odločimo se za spremembo z uporabo naše svobodne volje. Potem izberimo željeno novo stanje razpoloženja in pozornost usmerimo na pripadajoče atribute željenega duševnega stanja.

S tem željene atribute prikličemo v stanje uma, ker jih »opazujemo« v svoji zavesti, imaginativno, z voljo, spominom, skozi izkušnje. Sam sem si pred desetletji za tovrstno eksperimentiranje izdelal preprosto tabelo v kateri je bil popis nekaj tipičnih duševnih stanj, opredeljenih z psihomentalnimi karakteristikami spodaj:

»vedro« = optimizem, veselje, pogum.
»delovno« = zbranost, stabilnost, volja, odločnost,
»sproščeno« = ustvarjalnost, ugodje, mir, brezbrižnost
»živčno« = napetost, obremenjenost, nemir, nestrpnost, nezbranost
»depresivno« = žalost, potrtost, tesnoba, črnogledost, frustracije, zagrenjenost

Ni potrebno da je popis karakteristik v skladu z eksaktnimi definicijami šolske psihologije. Pomembno je kaj in kako živo si eksperimentator pod določenimi pojmi predstavlja.

To deluje, če smo pripravljeni stopiti iz vloge stroja, robota v vlogo zavestnega bitja, ki izbira, ustvarja, spreminja svojo stvarnost in sebe samega. Opisan princip kontrole s povratno informacijo deluje tudi na fizičnem planu, če smo za to izurjeni naprimer skozi trening joga asan in druge treninge fizičnega zavedanja. Pri fizičnem treningu razvijamo in vspostavljamo kontrolo nad telesom, v našem primeru psihomentalne kibernetike pa nad psiho in mentalom.

V povezavi s to točko je treba vsekakor omeniti še eno izjemno pomembno, zelo sproščujočo ter zdravilno sposobnost pravilno treniranega, oziroma formiranega uma. Gre za sposobnost kontrole, discipline in obvladovanja misli. To prinaša mir, spokojnost, odrešitev, izboljšanje mentalnih sposobnosti. Tovrstni mentalni trening pa je tudi nujni predpogoj za meditacijo. O tej temi obstaja zapis Praznik na www.pozitivke.net/article.

3.2. Razvijajmo dobre lastnosti svojega karakterja
Zakaj že ?
Naš karakter je psihološka odslikava lastnosti našega uma. Zelo je koristno razvijati svoj karakter (um) v pozitivni smeri. V kolikor prevladujejo negativne karakteristike potem glede na povedano iz predhodne točke ne moremo z »opazovanjem« svojega uma priklicati nobenih pozitivnih stanj, ker zanje preprosto nimamo prisotne ustrezne strukture – pozitivnih karakteristik.

Prisoten nabor karakteristik nam enostavno ne omogoča pozitivnega načina »opazovanja« ampak samo negativnega. Zato se nam v življenju ponavljajo neželjeni dogodki. Nekdo naprimer s šibko razvito voljo, pomanjkanjem discipline, nagnjenostjo k samoprevaram (racionalizacijam), nekdo, ki ne spoštuje resnice, ki je sebičen, ki pase lenobo in je nedosleden ne more biti stabilen, zanesljiv, srečen in uspešen. Če spremenimo sebe, spremenimo tudi svoje življenje.

Lahko pa to razložimo tudi na drug način, to je z znamenitim »Zakonom privlačnosti«. Po njemu enako privlači enako, kar ustreza prej povedanemu. Razlika je le v kemiji in spolnosti, kjer se privlačijo nasprotja, ampak to ni predmet te obravnave.

Naš karakter je seveda tudi proizvod preteklih vnosov, vključno iz prejšnjih življenj. In to se kaže tudi v obliki nezavednih prepričanj, ali afirmacij. Često so to negativne vsebine, ki nas močno omejujejo in onesrečujejo v življenju. O tem najdemo več naprimer na www.pozitivke.net/article v članku »Napačna prepričanja človeka omejujejo in degradirajo«. Obstajajo razni načini odprave negativnih vzorcev, predsodkov in negativnih prepričanj. Eden med njimi so pozitivne afirmacije.

Zelo koristno je tudi spiritualno čiščenje. Vse to nas osvobaja karme. Ena najboljših in najpopolnejših afirmacij je afirmacija »Jaz sem«. Pomaga nam lahko med drugim do spoznanja da mi nismo ta minljiva začasna vloga, ki jo imamo v trenutnem življenju, ampak neminljivi duh igralca.

Tako se laže znebimo navezanosti na svojo vlogo in prevladujoče vloge našega malega ega. S tem pa smo se dotaknili še ene izjemno pomembne karakteristike pravilno oblikovanega uma, to je nenavezanost. O tem bo govor v posebnem razdelku.

Več o afirmaciji »Jaz sem« je na http://www.delo.si/tiskano/html/20070503/Polet/0, ali na
www.pozitivke.net/article. Se pa ta afirmacija po drugi strani navezuje tudi na točki 3.1. in 3.4. Z namenom razvoja karakterja in obvladanja psihe je v zahodni jogijski praksi znana uporaba takoimenovanega črnobelega psihoogledala, ki služi spoznanju svojih pozitivnih in negativnih lastnosti na osnovi introspekcije.

Na osnovi tako pridobljene psihološke mape lahko pristopimo k odpravljanju negativnosti v svojem karakterju, oziroma umu. Ampak za večino bo to na žalost zalogaj, ki se ga ne bo pripravljena lotiti, čeprav bi bila korist lahko izjemna. Kjer je Volja je tudi Pot..

Mišljena je Volja našega višjega Jaza in ne svobodna volja našega malega sebičnega ega, ki nas često pelje v napačne bližnjice, stranpoti, v močvirje in v puščavo, v skrajnih primerih tudi v mukotrpno nestabilnost, zaciklanost, depresivnost, zablodelost, izgubo občutka za stvarnost in podobna negativna stanja našega uma

3.3. Spremenimo način opazovanja – zorni kot, kriterije, robne pogoje, odločitve, stališča
Ta vsebina bi delno lahko spadala k 3.1., delno pa k 3.2. ampak zaradi izjemne pomembnosti obvladanja tovrstne psihomentalne spretnosti sem ji namenil samostojni razdelek. V vsakdanjem življenju beležimo željene, prijetne, razveseljive dogodke in tiste druge z negativnim obeležjem. Ampak od naše svobodne izbire in od naših osebnostnih lastnosti je odvisno kako se bomo odzvali in predvsem to zadnje potem določa kako ti dogodki vplivajo na nas.

Nabolj pozitivni ljudje so sposobni na vse in povsod gledati pozitivno, za kar je potrebno tudi ustvarjalno mišljenje, navdih, motivacija, predvsem pa gre za izbire, odločitve, oblikovanje stališč in odnosa do sebe, drugih, okolice in dogodkov. Gre za preoblikovanje ter spreminjanje negativnega dojemanja z zavzemanjem pozitivnih stališč, s pravilnimi izbirami in odločitvami.

Lahko se odločimo in gremo tudi sami na pot preobrazbe lastnega pesimizma v optimizem. Ampak ta nov optimizem mora vsekakor temeljiti na preseganju običajnih, ustaljenih pogledov, preseganju gole materialne logike, na preseganju samega sebe. Sam to imenujem transcendentalni optimizem.

Na spletu in po elektronski pošti se občasno pojavljajo kar solidne spodbude v tem smislu, največkrat v pps obliki in v obliki forumov, blogov naprimer »Razmislek« na www.ednevnik.si/entry . Še bolje je prebrati kar izvirnik Mance Košir z naslovom Pozitivizem (in druge članke) na www.seniorji.info.

Iz vsega napisanega vidimo, da negativnosti lahko transformiramo v pozitivnost s spremembo načina mišljenja, s spremembo samih sebe, z uporabo imaginacije, z iskanjem pozitivnih vidikov z izbiro lastnih pozitivnih odločitev. Pokojni alpinist Tomaž Kumar je nekje zapisal:

…..«zato zasadi svoj vrt in okrasi svojo dušo namesto, da čakaš da ti nekdo drug prinese rože.«

3.4. Nenavezanost v življenju
Je zelo pomemben razvojni imperativ. O tem je vredno prebirati besedila mojstrov in meditirati (razmišljati). Navezanost močno vpliva na razna področja življenja in o tem sem tudi sam napisal prispevek »Nenavezanost« , ki ga najdemo na povezavi. www.pozitivke.net/article

Navezanost nas često hromi, blokira, omejuje, dela nesrečne, nesvobodne, povzroča neuspeh. Morda si v nekaterih primerih lahko olajšamo svojo življensko pot s pomočjo znanja o nenavezanosti četudi še nismo določenih navezanosti evolutivno presegli. Kakorkoli že, zaupanje v izkušnje, znanje in modrosti mojstrov so nam lahko v pomoč in olajšanje na poti skozi življenske preizkušnje.

3.5. Sprejemanje neizbežnih negativnosti v življenju
Določene neželjene okoliščine lahko spremenimo, nekaterih ne moremo. V takih primerih nam preostane edina in najboljša možna izbira. Ta je popolno sprejetje neželjenega dela stvarnosti globoko v sebi. Tako sprejetje prinaša odrešujoč mir, spokojnost, pozitiven preklop, poraz pa se spremeni v zmago. Učitelji svetujejo: »spremeni kar lahko, za tisto kar ne moreš se ne sekiraj«. Nesprejemanje nas blokira in onemogoči da bi normalno šli dalje.

3.6. Opuščanje, odpuščanje
To se navezuje na sposobnost opuščanja nerabnih stvari ter informacij ter na pripravljenost odpuščanja napak, krivic zla. Brez odpuščanja sebi in drugim ni sreče, ljubezni, sodelovanja, uspeha in napredka. Neodpuščanje nas dela zakrknjene in povzroča trpljenje zlasti nam samim, odjema nam mnogotere možnosti sodelovanja in samoizražanja, blokira nam življensko energijo, povzroča bolezni. Nasprotje opuščanja je zastoj, blokada.

3.7. Potrpežljivost in upanje
Če smo potrpežljivi, ohranjamo in gojimo upanje. Upanje ima veliko pozitivno moč delovanja. Če pa smo nestrpni je to oblika oholosti, ki zmanjšuje in ubija upanje in lahko vodi v brezup, ter povečuje obup. Tako si z nestrpnostjo zapiramo, uničujemo pozitivne možnosti, medtem ko nam upanje ohranja in povečuje pozitivne možnosti. Zato je koristno biti pozoren na ta element v mozaiku karakteristik našega uma.

3.8. Obvladanje nevarnih in neželjenih situacij, preprek
Nenadnim oviram, ter nevarnostim na fizičnem, ali duševnem planu se često lahko izognemo brez nesrečnih posledic s pravilno pozornostjo, preusmeritvijo pozornosti, s pogledom na možnosti rešitve, izognenju oviri. Če pa pozornosti ne odvrnemo z ovire (hipnotiziranost z nevarnostjo) nas to pripelje do nesreče, v težave. Zlu ne smemo dajati pozornosti. Tudi z borbo proti zlu mu dajemo moč, z ignoriranjem mu jo odvzemamo.

3.9 Višji aspekti zavesti
Med višje aspiracije uma bi lahko uvrstili brezpogojno ljubezen, zavest enosti, predanost služenju višjim interesom, težnjo za resnico, odprtost za spremembe, intuicijo, itd. Višja stanja zavesti lahko prikličemo z meditacijo, molitvami, obredi, itd. So bolj darilo iz umu nadrejenih transcendentnih nivojev, kot pa plod zavestnih prizadevanj logičnega uma za razliko od predhodnih točk. Kot primer takega pristopa sem na forumu Pozitivk prispeval svoje zapiske s tečaja meditacije pokojnega mojstra Sri Chinmoy-a z naslovom »Pot srca«. www.pozitivke.net/forum

4. Kabalistično drevo življenja
To je prastara metoda in pripomoček za predstavitev tako mikro, kot makrokozmosa. Je lahko univerzalna podpora našemu razvoju, kontemplaciji, meditaciji, razumevanju. Tu nas bo predvsem zanimala korespondenca med drevesom življenja na eni strani in med umom ter zavestjo na drugi strani. Znano je da ne obstaja nič, kar ne bi mogli razvrstiti na drevo življenja, zato bomo v takem sicer zahtevnem študiju lahko poiskali odgovore tudi na najzahtevnejša, najglobja in najtežja vprašanja, ki smo jih tu obšli in zanemarili.

Večinoma najdemo v literaturi samo poenostavljeno shemo drevesa življenja, le redko in težko najdemo pravilno narisano celotno razširjeno shemo za 4 kabalistične svetove. Zainteresiranim bi tako priporočil dve knjigi. »Kabala« avtorja Zev ben Šimon Halevija je v slovenščini in bogato barvno ilustrirana, vključno z razširjenimi shemami drevesa.

»Mistična kabala« avtorice Dion Fortune je sicer v srbohrvaščini, ampak postreže z izčrpnimi opisi. Za razliko večine ostalih avtorjev pa postreže še z opisom negativnosti na drevesu (neravnovesja), kjer lahko poiščemo povezavo s karmičnimi principi obstajanja tako mikro, kot makrokozmosa. Opisan pa je tudi orakeljski vidik drevesa življenja, ki ga poznamo naprimer skozi Crowley-eve tarot karte.

Za kratko ilustracijo drevesa življenja bom povedal da predstavljajo sefiroti emanacije potencialnih možnosti različnih kvalitet, povezave, ali steze med njimi, pa so stanja zavesti. Drevo ponazarja tudi 4 nivoje, oziroma svetove katerim človek pripada. Ti so materialni, psihični, duhovni in svet emanacije, ali božji svet. Svetovi se delno medsebojno prekrivajo, oziroma prežemajo. Keter ali krona vsakega sveta je izvorni, oziroma emanacijski sefirot za stanje v drevesu pod njim.

Od njega so odvisne steze pod njim. Dovolil si bom ta sefirot primerjati s komponento uma, ki smo jo v točki 2. imenovali »opazovalec«. In v tem primeru se pokažejo presenetljive povezave v razširjenem drevesu življenja. To bi naprimer pomenilo, da keter fizičnega plana, ki je istočasno tifaret psihičnega sveta določa telesno stanje. Psihični plan je nadrejen fizičnemu in tako preko psihičnih občutkov tifareta psihičnega plana oziroma emanacij ketra fizičnega plana »opazujemo« oziroma nadzorujemo telesna stanja. Kako ?

Harmonična uravnovešena psihična stanja občutkov prinašajo vitalnost, energijo, zdravje, negativna psiha se reflektira tudi na fizičnem planu negativno z motnjami, bolečinami, boleznimi, pomanjkanjem življenske energije. Tifaret je srce, ali središče vsakega nivoja. Znano je da osrediščenje v tifaretu prinaša vitalnost in fizično zdravje.

Podobno povezavo imamo med ketrom psihičnega sveta in tifaretom duhohovnega sveta. Tako lahko sklepamo da preko idej stvarniškega, oziroma duhovnega sveta kontroliramo misli psihičnega sveta, misli kontrolirajo čustva, oziroma občutke in preko občutkov kontroliramo telo Ti nivoji ali svetovi se drugače imenujejo tudi svet delovanja (materialni), oblikovanja (psihični), stvarjenja (duhovni) in svet emanacije (božji).

Povedano je razvidno naprimer iz sheme v zgoraj omenjeni knjigi »Kabala« na strani 85 (kabalistične metode kontemplacije). Mimogrede pa opazimo na tej shemi še astrološke koresondence drevesa življenja

Dajmo prostor še vprašanju razmerja čaker in sefirotov. To vprašanje pravzaprav nisem našel nikjer jasno in zadovoljivo rešeno. Različni avtorji tudi podajajo različne domneve od enačenja sefirotov s čakrami do ignoriranja enega, ali drugega sistema. Morda so čakre in klifoti realno zatečeno stanje, ki odseva tudi zgodovino in neravnovesja, oziroma karmo, medtem ko so sefiroti sestavni del idealnega ravnovesja in popolnega možnega stanja.

Po drugi strani pa moramo upoštevati da vsaki manifestirani podrobnosti univerzuma pripada tudi ustrezno drevo življenja, kar skupaj pomeni za človeka nepredstavljivo obsežen gozd, ali mrežo. In potem je potrebno izključiti logični um, ker postane ovira ter pristopiti na drugačne načine…..

5. Dodatna pojasnila
Vsekakor se marsikdo utegne vprašati kakšne so povezave med mikro in makro kozmosom med našo individualno zavestjo in med vseobsegajočo zavestjo enosti. Brez inteligence, organiziranosti ne bi bilo kozmosa ampak morda kaos, ali pa stanje neobstajanja. Naš mikrokozmos je sodvisen od makrokozmosa. V filmu Matrix ima makrokozmos sicer domnevno negativno konotacijo, vseeno pa nam film približa nek nematerialen pogled na manifestiran Univerzum.

Lahko bi rekli da z načinom opazovanja med drugim tudi izbiramo v kateri smeri in po katerem delu makrokozmosa se giblje naša zavest. Z nekaj poguma bi se našla celo analogija s potovanjem po omrežju interneta. Bistvo podobnosti pa je naša prosta izbira lokacij in vsebin. In omenimo lahko tudi podobnost v nevarnostih ki prežijo na eni strani na internetu in po drugi strani analogno na astralu. Zaščita je koristna in nujna, toda tudi nekaj stane …

Pomembni deli celote makrokozmosa so še duhovne skupine, organizacije, redovi in seveda njihovi vodje ter učitelji. Imajo svoje kolektivne zavesti, oziroma matrice in obstaja možnost astralne povezave, priklopa naše zavesti na tako in v tako skupinsko zavest. Včasih se povezava naše zavesti z nekimi astralnimi vsebinami lahko zgodi tudi spontano in nezavedno.

Na vse ljudi pa seveda deluje kolektivna zavest človeštva in vsi prispevamo k sooblikovanju te zavesti. O tem več v članku »Kolektivna zavest in kolektivni um«. na www.pozitivke.net/article . Spoznati in obvladati moč, ki jo ima naš um je zelo pomembno tudi zato ker ima podobno a mnogo večjo moč tudi kolektivni um človeštva.

Morda se utegne kdo spotakniti ob vprašanju razmerja med igralcem in vlogo, ki jo ima na odru življenja. Kako dobro in obenem nenavezano igrati svojo vlogo, še posebej če gre za vlogo, ki je domnevno nezdružljiva s pravilnim posvečenim ravnanjem? Preprosto rečeno se moramo za začetek omejiti z možnostmi scenarija, nadalje pa poskrbeti za dobro igro vloge.

Scenarij in naša vloga, ki nam je dodeljena v življenju nekateri imenujejo usoda, drugi karma. To se vse seveda navezuje tudi na pojem služenja. Komu, čemu, zakaj ? Tu ni instantnih logičnih odgovorov. Vsekakor je pri teh vprašanjih potrebno dopustiti možnost da so naše dosedanje predstave napačne in omejene. Morda nam lahko pomaga odgovoriti na nekatera vprašanja starodavna indijska pesnitev Bhagavad – gita. Na tem linku najdemo njene povzetke. www.harekrisna.net/bhagavadgita.

In končno ter, nenazadnje je nujno pojasniti še eno karakteristiko ega, ki jo v predhodnem pisanju nisem eksplicitno omenil, to pa je ponižnost. To je precej univerzalna zahteva za učence v mnogih različnih ezoteričnih in verskih sistemih. Žal pa tudi često zlorabljena v raznih sistemih s strani vladajočih avtoritet z namenom absolutne dominacije nad nekritičnimi vernimi in zaupljivimi sledniki.

V resnici je tako tudi zaradi napačno razumljenega pomena ponižnosti v ezoteričnem smislu. Zato bom na tem mestu uporabil pojasnilo pisatelja Castanjede, ki je v knjigi »Bitka za neznano« podal nekako takle opis. Ponižnost brezhibnega bojevnika (brezgrajnega) ni ponižnost berača ampak ponižnost nekoga ki popolnoma sprejema svojo trenutno situacijo, vlogo kakršnakoli že je.

Posvečen bralec bo razumel da gre za voljno sprejemanje svoje karme, vloge, zatečene situacije. Taka ponižnost pa je močan razvojni imperativ in preseganje običajnega psihološkega nivoja ega. Ponižnost izpostavlja tudi Sri Chinmoy in lahko nam jo pokažejo naprimer tudi menihi v Harekrišna centru. Na veličasten in vzvišen pa vendar človeški način pa nam je to demonstriral tudi Jezus Kristus.

6. Zaključek
Znanje o samem sebi človek potrebuje kot instrument samoobvladanja in samorazvoja, za obvladanje svoje psihomentalne kibernetične strukture zavesti, ali drugače rečeno kot orožja in orodja v življenskih bitkah in dejavnostih na odru življenja.

Velik del predstavljenih informacij izvira iz dolgoletnega učenja in usmeritev, ki sem jim sledil pri dr Emilu Kušcu, upam da v pričujočem zapisu to ni podano preveč izkrivljeno. Ostalo sem izbrskal iz raznih drugih virov, nekaj izhaja iz mojih samostojnih eksperimentov.

To je bilo le nekaj iz arzenala orožij in orodij, ki nam lahko pomagajo na poti razvoja in osvobajanja uma iz kaosa nezavedanja. V podzavesti imamo vgrajeno ogromno negativnih afirmacij, ki delujejo v našem življenju negativno. Te pa bomo prisiljeni reševati z raznimi metodami globinskega prečiščevanja podzavesti. Koristilo nam bo tudi obvladanje meditacije, autogenega treninga in sorodne tehnike.

Življenje je borba, ali teater, ali iluzija, kakor je komu bliže. Smo pa že oboroženi z določenimi znanji in kdor hoče se lahko začne boriti zavestno. Ponižno sprejemanje svoje usode pomeni predano in hvaležno sprejeti ter dobro igrati svojo življensko vlogo. Dobro in pravilno odigrati svojo življensko vlogo v okvirih danosti pa pomeni dobivati boljše vloge v bodoče, itd. Biti slab, pasiven, igralec pomeni, da bo tudi naša naslednja vloga še slabša.

Podani so tudi bežni orisi za delo in študij z kabalističnim drevesom življenja. To področje je izjemno globoka jama, oziroma visok stolp, ali še bolje oboje hkrati. Ima pa lahko neprecenljivo vrednost za globje razumevanje stvarstva pa tudi in še zlasti za smiselno in organizirano urejenost našega uma, s tem pa tudi našega življenja. Dvomim da poprečno človeško življenje zadostuje da bi naše razumevanje zajelo celoto tega sistema v vsem njegovem obsegu in podrobnostih. Najbrž se tudi zato večina pisnih virov zadovolji s površnim omejenim opisom in skicami, ki še zdaleč ne zadostujejo za resnejši vpogled in uporabo.

Odprtost uma za razna izkustva je v duhovnem smislu pozitivna toda brez ustreznega znanja, vodstva, ter zaščite je lahko tvegana in nevarna. Do astralnih povezav pride na razne načine, celo tudi s prebiranjem literature določene vsebine. Tako naprimer smatram literaturo Carlosa Castanjede za izrazito duhovno katalizacijsko, oziroma inicijacijsko. To vse nam pove, da je zavest gibljiva v vse smeri tako po nivojih, ki so nam dosegljivi glede na evolutivno stopnjo kot tudi znotraj prostora istega nivoja.

Yoda