Novo poročilo WWF (Svetovni sklad za naravo) o prihodnosti svetovne ponudbe rib ugotavlja, da si do leta 2050 več milijonov ljudi v državah v razvoju ne bo moglo več privoščiti rib in ribiških proizvodov, ki so trenutno glavni vir hrane in beljakovin teh skupnosti.

V poročilu »Proteini iz morja - Kako morsko ribištvo vpliva na globalno varnost preskrbe s hrano do leta 2050«, znanstveniki z Univerze v Kielu analizirajo, koliko rib lahko na trajnosten način ulovimo iz naših morij do leta 2050. Analiza je pokazala, da se bo veliko ljudi, ki živijo v revščini, raje odločilo za izvoz rib, kot za njihovo konzumacijo, in na žalost ne bodo mogli najti alternativne vire beljakovin.

Danijel Kanski, strokovnjak za ribištvo v WWF Adria pravi: »Dobra novica je, da, če mednarodna skupnost naredi pomembne izboljšave pri upravljanju ribištva in ohranjanju morskih habitatov, bodo lahko naša morja in oceani še naprej zagotavljali dovolj rib naslednjih nekaj desetletij. Slaba novica je, da v vsakem predvidenem scenariju, ribe verjetno ne bodo končale na krožnikih ljudi, ki jih potrebujejo za preživetje. Poraba rib na svetovnem severu ima vse večji vpliv na življenjske razmere ljudi v državah v razvoju, ki so v veliki meri odvisni od rib«.

Države v razvoju že igrajo pomembno vlogo pri oskrbi svetovnega trga s proizvodi iz ribištva. Približno 61 odstotkov uvoza teh izdelkov prihaja iz držav svetovnega juga. Ob tem, da je odvisnost od morskih rib kot bistvenega vira hrane in beljakovin v teh državah veliko večja kot v razvitih evropskih državah.

Znanstveniki napovedujejo, da se lahko naraščajoče svetovno povpraševanje po ribiških proizvodih zadovolji le, če se upravljanje svetovnega ribištva bistveno izboljša.

»Predpogoj za trajnostno povečanje količine ulova je celovit pogled na morski ekosistem, kot tudi izboljšanje učinkovitosti in krepitev državnih teles za ribištvo, katerih cilj je ohranitev zdravih staležev rib. Svetovno prebivalstvo narašča in skladno s tem tudi povpraševanje po ribah. Če se nam zgodi, da bo na voljo manj rib, bo to katastrofa za več kot 800 milijonov ljudi, ki so odvisni od rib kot ključnega vira hrane in prihodka,« je dodal Kanski.

Glede na to, da je cilj Združenih narodov odprava svetovne lakote do leta 2030, WWF poziva nosilce odločanja, naj v svoje prioritete vključijo izboljšanje upravljanja ribištva kot ključnega dela akcijskega načrta, da zagotovimo morske vire tudi prihodnjim generacijam.

»Na mnogih ravneh EU si zelo prizadevajo za izboljšanje ribištva in okrepitev boja proti nezakonitemu ribolovu. Pozivamo evropske voditelje, da ostanejo na tej poti in okrepijo svoja prizadevanja. WWF poziva tudi slovenske potrošnike, da naj izberejo trajnostne proizvode iz ribištva, ki so v skladu s priporočili WWF. Nasvete o tem, kako izbrati takšne izdelke lahko najdete na spletni strani www.kateroribokupiti.si,« je pozval Kanski.

O WWF
WWF je ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe. Za več informacij od delu WWF v regiji obiščite: http://adria.panda.org/sl/ ali  Facebook profil WWF Adria.