Se dani dete ali pada mrak? Ali razlikuješ svetlobo zore od sijaja pred večerom? Prihajaš ali odhajaš? Kaj se dogaja – ali veš?
Vse je tako podobno vsemu, dete. Rojstvo je zakup za hišo smrti, sen je vabilo za prebuditev v beli dan.
Kaj delaš tu, zbegana?
Zakaj ne skočiš s te gugalnice v travo, s te ladje v morje?
Zora in mrak, rojstvo in smrt so skrajni dometi tvojega nihanja. So ladijski kljun in krmilo iste ladje.
Poglej, tvoja gugalnica miruje, morje pod njo hiti. Na kljunu ladje se svita, pri krmilu se mrači, a morje se modro blešči…
Skoči s palube, skoči z gugalnice, da se nehaš prižigati in ugašati.
