Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Svet-Onesnazevanje-Geoinzeniring

Onesnaževanju se ne bomo odpovedali. Je rešitev geoinženiring? torek, 16. maj 2017 @ 11:38 CEST Uporabnik: Sonce Kljub čedalje hitreje rastočim temperaturam ne kaže, da bi se človeštvo kaj hitro odločilo radikalno spremeniti. Bo potreben geoinženiring, da se lahko obranimo najhujšega? Leto 2016 je bilo v svetovnem merilu doslej najtoplejše dokumentirano leto. Tudi letošnji marec se bo vpisal med najtoplejše. Agencija za okolje pa je ob tem npr. sporočila, da so breze letos začele cveteti cela dva tedna prej glede na dolgoletno povprečje. Ozračje se torej segreva in ljudje se očitno ne bomo kaj hitro odpovedali trenutnemu načinu življenja. Zato so se pretekli mesec v Washingtonu zbrali znanstveniki naravoslovnih in družboslovnih znanosti, da bi pretresli možnosti geoinženiringa oz. človeškega inženiringa svetovnega podnebja, poroča spletni The New York Times. Tega bi se lotili tako, da bi v stratosfero izstrelili aerosole ali oblake, ki bi odbijali sončno svetlobo nazaj v vesolje. Aerosole bi lahko naložili v vojaška letala in jih v atmosfero vbrizgali na velikih višinah, nad morjem pa bi oblake lahko naredili bolj odbijajoče za svetlobo s solno meglico, ki bi jo pridobili iz oceana. Si bomo lahko kupili še kaj časa? Količin ogljikovega dioksida, ki smo ga izpustili v ozračje in ki nam bo očitno še dolgo grel planet, namreč še dolgo ne bomo zmogli izsesati po kakšni ekonomsko upravičeni ceni, poleg tega pa bo treba izpuste ogljikovega dioksida še v tem stoletju porezati na nič. Ta ukrep je še vedno ključen, vendar bi nam geoinženiring morda lahko kupil nekaj časa, da se zbere dovolj politične volje in razvijejo ustrezne tehnologije. Pri morebitnem uvajanju geoinženiringa pa bodo verjetno najtežje ovire politične, in ne tehnološke, saj je že med strokovnjaki precej zadržkov kljub soglasju, da je raziskave v tej smeri treba nadaljevati. Znanstveniki namreč ocenjujejo, da bi tovrstno spreminjanje ozračja stalo kakšni pet milijard evrov na leto, a se že porajajo vprašanja, kdo bi kaj takega odobril, kako sploh do soglasja o tehnologiji, ki bi imela na različne dele sveta tako različne učinke, kakšni bi sploh bili njeni učinki … Kljub temu se tehnologija kaže kot eno izmed močnih orodij boja proti podnebnim spremembam, ali je pametna ideja ali ne, pa nam lahko povedo samo nadaljnje raziskave, ki pa morajo imeti temelj v svetovnem soglasju, še piše omenjeni portal. Vir: rtvslo.si Komentarji (2) www.pozitivke.net