Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Sumerci-Sumeri-Zahodna-Civilizacija

Zgodba o Sumerih 4.del torek, 23. julij 2019 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Kaj vse dolgujemo Sumerom... Zahodni svet je dolgo časa menil, da je zahodna civilizacija nastala iz grške in rimske. A že površen vpogled pokaže, da sta bili le naslednici prve, sumerske civilizacije, ki je zagotovila tako rekoč vse civilizacijske temelje. Že prva civilizacija po vesoljnem potopu - sumerska civilizacija, ki je iz nič vzniknila pred cca 6000 leti, torej 2000 let pred helensko civilizacijo, je namreč prinesla osupljiv spisek civilizacijskih dosežkov: izume in inovacije, koncepte in verske predstave, ki tvorijo temelje naše zahodne civilizacije. Pisava, šole in pisarji, zakoni, sodniki in porote, plemstvo in nasveti meščanom, glasba, ples in umetnost, medicina in kemija, tkanine in tkanje, kolo in vprežno vozilo, opeka in peč za peko, večnadstropne stavbe, čoln in plovba po rekah in morjih, svečeniki in svetišča... - vse to je dobesedno čez noč vzniknilo v Sumeriji, na jugu današnjega Iraka, v Mezopotamiji. Obstajajo številni dokazi, da je egipčanska družba in civilizacija, ki je nastala več kot pol tisočletja po sumerski, prevzela kulturo, arhitekturo, tehnologijo, umetnost pisanja in mnoge druge aspekte visoke civilizacije od Sumerov. A ne le to. Od Sumerov smo podedovali tudi številne osnovne gradnike logičnega razmišljanja, sedanje osnovne elemente matematike in astronomije; na primer delitev kroga na 360 stopinj, ure na 60 minut, dan na 2x12 ur, grupiranje zvezd v ozvezdja, zodiak, koledar itd. Vse to in še več so "izumili" prav oni. Nam pa so tvezili o postopnem razvoju človeške družbe! Za vse to bi bilo ob običajnem razvoju družbe potrebnih deset tisoče let. Sumeri so na glinenih ploščicah do potankosti popisali ne le relacije med planeti in njihove lastnosti, temveč tudi razvoj sončnega sistema, z nastankom našega osončja vred. Nekatere njihove navedbe je moderna znanost potrdila z izsledki, ki so jih šele v zadnjem času omogočili podatki z umetnih satelitov (Voyager 1 in 2, od 1977 do 1989, odprava na Uran in Neptun). Kako so Sumeri lahko pridobili vsa potrebna astronomska in matematična znanja, ki so še danes temelj sodobne astronomije, čeprav niso imeli nikakršnih instrumentov in optičnih naprav? Vse do razvoja teleskopa so evropski astronomi, kot Ptolomej, priznavali samo devetnajst zvezd na severnem nebu. Do 1.925, ko je prišlo do usklajevanja sedanje klasifikacije, je bilo priznano 28 zvezd, ki se nahajajo v področju neba, ki so ga Sumeri imenovali Pot Enlila. Ne preseneča odkritje, da so stari Sumeri prepoznali, identificirali, grupirali, imenovali in popisali vse zvezde severnega neba. Da bi spremljali gibanje nebesnih teles in njihove položaje na nebu v odnosu do Zemlje ter medsebojno, so Babilonci in Asirci vodili precizne efemeride. To so tabele, ki navajajo pozicije nebesnih teles v prihodnosti. Izračunavali so jih na dva načina: enega so uporabljali v Babilonu, drugega, starejšega, preciznejšega in zapletenejšega pa v Uruku. Toda te tabele niso nastale kot rezultat opazovanja neba, temveč so bile izračunane iz nekih nespremenljivih, nepoznanih aritmetičnih shem, ki so jih astronomi dobili v dar in jih niso smeli spreminjati... Najzanimiveje pri vsem tem pa je dejstvo, da od pretežnega dela bogatega astronomskega znanja Sumeri niso imeli nikakršnih praktičnih koristi. Pač pa so ga seveda potrebovali vesoljski potniki... Vsakomur, ki zna sešteti dva in dva je tako jasno, da doseženi civilizacijski nivo Sumerov ne more biti plod lastnega razvoja. Zanj je zaslužen nekdo tretji - ki očitno ne prihaja z Zemlje. SE NADALJUJE Zoran Železnikar www.prisluhni.si Komentarji (0) www.pozitivke.net