Nibiru - dvanajsti planet
Sumeri pravijo, da so njihovi bogovi Nefili ali Anunakiji, na Zemljo prišli s planeta, imenovanega Nibiru ali Marduk, za katerega trdijo, da je član našega sončnega sistema.

Če zanj slišite prvič, je to zato, ker ga današnja znanost ne priznava kot enega izmed planetov Sončnega sistema. Toda Sumeri poudarjajo da ima ta planet velik pomen, saj je igral zelo pomembno vlogo ne le v preteklosti, temveč jo bo igral tudi v prihodnosti. Da so Nibiru imenovali tudi »dvanajsti planet«, je kriv način štetja: šteli so nebesna telesa v našem sončnem sistemu in ne le planetov. Nibiru naj bi bil sicer deseti planet našega sončnega sistema, ki ima s Soncem in Mesecem vred tako 12 članov.

Nibirujeva tirnica okoli Sonca je zelo razpotegnjena, eliptična in na svoji najoddaljenejši točki sega daleč za Pluton, medtem ko je Soncu najbližja tik za asteroidnim pasom (pas planetoidov med tirnicama Marsa in Jupitra). Matični planet Anunnakijev, ki je mnogo starejši od Zemlje, se v naše osončje vrača v enakomernih časovnih razmakih, vsakih 3600 let. Z Zemlje ga praktično ni mogoče videti, dokler se nam dovolj ne približa. Nibiru nam je bil nazadnje najbližje okoli leta 1600 p.n.š., torej ni težko izračunati, da ga bomo relativno hitro zopet videli (in občutili!) Kot si lahko zamislite, lahko velik planet, ki se približa središču sončnega sistema, s svojim gravitacijskim učinkom do dobra zmeša tirnice bližnjih planetov in asteroidov. Prav to se je, kot bomo videli v nadaljevanju, že zgodilo, pa tudi v bodoče predstavlja resno grožnjo našemu planetu. O tej grožnji je bilo v zadnjem času marsikaj slišati. V sumerskih besedilih je rečeno, da bo Nibiru ob naslednjem prihodu (med drugim) spremenil smer vrtenja Zemlje, kar pomeni, da se bo rotacija vmes ustavila. Zabavno, ni kaj!

Planet Nibiru je upodobljen na številnih sumerskih/asirskih/egipčanskih slikah in reljefih. Predstavljen je kot krogla s krili ali(enakostraničen) križ. Križ je obenem tudi znak boga Anu-ja in pomeni glavno božanstvo. Nibiru se imenuje tudi "planet križanja". To spominja na križanje orbit planetov sončnega sistema in na trk s Tiamat (glej v nadaljevanju).

Zaradi zelo razpotegnjene orbite je Nibiru kot veliko nebesno plovilo, s katerega je, ob prehajanju poleg posameznih ozvezdij, možnoopazovanje precejšnjega dela vesolja oz. nebesnega dogajanja. Navdušenje za opazovanje neba, skupaj z bogatim astronomskim znanjem, so Nefili prenesli tudi na človeka, se pravi na Sumere.

Življenjska doba Anunnakijev s planeta Nibiru je v primerjavi z našo prava večnost: en krog okoli Sonca, torej eno njihovo leto, šteje 3600 zemeljskih let (!). V nekaj 10 njihovih letih na Zemlji minejo cela geološka obdobja. Temu primeren je tudi njihov spomin in aktivna doba. Čeprav svoje dolgoživosti niso želeli vcepiti človeku, je Adam kljub temu živel 930 let. Načrte, ki trajajo nekaj deset tisoč let torej ni težko uresničiti enemu posamezniku.

Ko se Nibiru vsakih 3600 let vrne v naše osončje, je preskok z njega na Zemljo razmeroma enostaven podvig. Ni naključje, da jeobdobje vladanja posameznega Nefilskega vladarja na Zemlji (v letih) mnogokratnik števila 3.600. To je seveda mnogo predolgo za eno človeško bitje. Zato ni čudno, da so učenjaki te zgodbe in podatke o dolgoživosti sumerskih vladarjev uvrščali med legende.

Astronomska znanost planeta Nibiru (še) ni potrdila. Njegova tirnica je zelo dolga, zato opazovanje, ko je izven našega sončnega sistema, ni preprosto. Tudi planeti izza Saturna, za katerih obstoj vemo, niso bili odkriti vizualno, temveč po matematični poti; njihove orbite so astronomi odkrili zaradi vpliva na do tedaj poznane planete. Tako bodo verjetno odkrili tudi Planet X. Predpostavke za to v moderni astronomiji že obstajajo - čeprav je (še) neviden, ga je moč "začutiti" preko vpliva na orbite poznanih kometov.

SE NADALJUJE