Piše: Ewe

Ko se svet in energije človeške evolucije pospešeno razvijajo, sta ena od izzivov, s katerima se vsi srečujemo, naraščajoča stres in strah.

S stresom se v kaotičnem vsakdanu večkrat srečamo, mnogo pa se jih sreča tudi z akutno travmo, povzročeno zaradi raznih orkanov, potresov in ostalih katastrof. Tudi če direktno ne občutimo intenzivnosti takih izgub, vseeno vplivajo na nas. Ali opazite, kako ste kdaj nezadovoljni, prizadeti in na robu eksplozije? To se dogaja vsem, ki stopamo po sveti poti. Življenje je izziv. To vsi čutimo. In vsi ves čas potrebujemo čiščenje / razprševanje teh stresnih energij ter ves čas vračanje v naše središče, k najboljšemu dobremu v nas. Bolj kot kdaj koli so nujne razne duhovne vaje: meditacija, joga, vaje, telovadba, rituali, masaže, spajanje se z osnovnimi elementi: zrakom, ognjem, zemljo in vodo. Bodimo pozorni na svoje okolje – ugasnimo poročila. Ko smo na robu, bodimo marljivi pri tem, da si ne dovolimo bombardiranja z negativnostmi. Če zalotimo sebe ali tiste, s katerimi živimo / delamo, v prijemu strahu ali stresa, v nadaljevanju navajam eno od hitrih in lahkih poti, da se tega otresemo in se spet povrnemo v svoje bistvo.. Stop, Izziv, Izbira.

1. USTAVIMO SE – Ko smo nervozni... Ne glede, kaj delamo, preprosto se ustavimo in globoko sprostimo svoje telo. Izredno pomagajo 3. počasni vdihi in izdihi. Raziskave so pokazale, da ima vsako čustveno stanje vzorec v dihanju – torej, če spremenimo, poglobimo in umirimo svoje dihanje, se bo naše stanje (stres, strah) nemudoma spremenilo. Trikratno dihanje je sestavljeno iz 5 sekundnega vdiha (trebuh, prsi, zgornji del pljuč), 8 sekundnega pridržanja diha ter 5 sekundnega počasnega izdiha. Dihanje je ključno, vendar se ne ustavimo tu – naredimo kar koli, kar nas več ne priklepa k stresu: skačimo gor in dol, r a z t e g u j m o se, polijmo se z vodo po obrazu, pojdimo na sprehod, ven, gibljimo se, ležimo na tleh in dovolimo soncu, da sije na nas, molimo. Počnimo kar koli drugega, kot da ostanemo psihično zataknjeni v stanju napada naših misli, ki divjajo v nas.

2. IZZIV – Ko se umirimo in ohladimo od te akutne faze nezadovoljstva, si vzemimo trenutek tišine, meditirajmo in poglejmo, kaj se dogaja – da vidimo, zakaj smo tako jezni, žalostni, v stresu, itd. Mogoče bomo potrebovali nekaj časa, da se prebijemo skozi naša čustva in skozi to, kar delamo (preobremenjeni z delom, itd.), da ugotovimo, če nam to ne dovoljuje biti umirjeni. Če so to razlogi, bo telo vpilo tako dolgo, dokler tega ne bomo opustili. Dajmo si, kar potrebujemo… odkrijmo, kaj to je, in to storimo. Vendar večino stresov povzroči um… upor uma. Um se v svojem stanju nižjega Jaza vedno trudi biti »žrtev« - ali pa preprosto vidi druge kot nespoštljive, zlobne, nepoštene, slabe, nepristojne itd. To je svetovna epidemija.

Vprašajmo se: kaj je tisto, o čemer razmišljam in ki mi povzroča bolečino? Ali obstaja drugačen pogled na to? Kako bi moj starejši višji Jaz gledal na to? Iščimo možnosti. Izzovimo laži, s katerimi nas hrani um. Vedno sta dve plati zgodbe. Zavedanje tega nam daje moč… ne nad drugimi, temveč nad sabo. Vedno obstaja še drug način videti življenje, ki nas bo naredilo močnejše, ne glede kje smo.

3. IZBIRA – »Ni pomembno, kaj se zgodi, pomembno je, kaj ti storiš,« je izrečena modrost nekega človeka, sedečega v invalidskem vozičku… Vedno je v naši moči, četudi v najslabših življenjskih okoliščinah, vedno nam življenje nudi možnost ustaviti se, izzvati in izbrati. Nobene zle sile nas ne prisiljujejo v to… ne naša preteklost, ali kdo drug. Mi izbiramo. Če se moramo izjokati, izkričati ali uporabiti kakšen drugačen postopek, je v redu. Življenje resnično »boli« (le ne krivimo ali ne napadajmo koga drugega, ker trpimo).
Navsezadnje moramo pogledati vase, raziskati in ugotoviti, zakaj potrebujemo stres. Mogoče so se naši sprenevedajoči se možgani »kaj izmislili«, pa še ne vemo, kaj boljšega lahko storimo. Mogoče si nismo ravno izbrali umirjenega in srečnega življenja… vesolje to ve, mi pa imamo moč stvari videti na drug način in iz vsega izvleči le najboljše. Biti maksimalno umirjeni in biti luč za vse, ki nas potrebujejo.

Življenje nam je bilo podarjeno. Veliki duh nas vodi. Usoda je tisto, kar smo izbrali, da naredimo iz nje. Izberimo modro.

Molitev (afirmacija):
"Veliki duh (Bog, vesolje..) Vsakemu / čemer koli, kar me je ranilo, pravim: ljubim te, prepuščam te svetemu Duhu (svetlobi, Bogu...) in jemljem nazaj svojo moč. Svoboden in očiščen preteklosti sem se odločil ponovno začeti. Veliki duh, hvala ti za novo podarjeni dan življenja. Ta dan bom prehodil s svojo srčno močjo."

( p.s. Povzetek mesečnega sporočila Billa O'Mare, www.CorporateShamanWay.com, kjer so na voljo še drugi članki in zastonj čudovita knjiga Way of the Corporate Shaman)

Vir: http://www.gibanje.org