Priprava Strategije razvoja Slovenije (SRS), ki bo določila smer razvoja naše države za obdobje 2014-2020 in namensko porabo več milijard evrov iz evropskih skladov, je mukotrpen proces. Zamuda pri sprejemanju se ne meri več v mesecih, ampak v letih. Vladi, ki sta se nazadnje izmenjali, druži pomanjkanje volje za učinkovitost in transparentnost.

Proces je mukotrpen tudi za nas, ki hočemo vplivati na vsebino dokumenta. Glavni izziv okoljskih NVO v času krize predstavlja uveljavitev trajnostnega razvoja in »zelenega gospodarstva« kot priložnosti za konstruktiven odziv na temeljne izzive sedanjega časa in potrebe prihodnjih generacij. Izziv smo vzeli resno.

V posvetovalnem procesu, ki ga je v lanskem septembru vodilo Ministrstvo z gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), je mreža Plan B za Slovenijo vložila 6 programov zelenega razvojnega preboja, podprtih s 5 horizontalnimi ukrepi, ki smo jih objavili v celoviti publikaciji »Plan B za Slovenijo 4.0 – Za zeleni razvojni preboj: Prispevek za Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020«.

Od MGRT po zaključenem procesu posvetovanja dolgo ni bilo nobenega glasu. V letošnjem januarju je končno prišlo na plan z Izhodišči za SRS, a na dan, ko naj bi jih obravnavala vlada, so bila brez pojasnila umaknjena z dnevnega reda. Tako zdaj, ko se poslavlja februar, še vedno nimamo sprejetih niti izhodišč. A pod mirno gladino vrvi živahno dogajanje. Že več mesecev delovne skupine v različnih resorjih državne uprave na popolnoma netransparenten način pripravljajo vsebine za Državni program razvojnih prioritet in investicij (DRPI) – dokument, ki bi moral opredeljevati način doseganja v SRS opredeljenih strateških ciljev.

O strateških ciljih pa je MGRT šele 25. februarja sklicalo »uvodno srečanje«. Poleg priprave DRPI po vsej državi regionalne agencije pripravljajo Regionalne razvojne programe (RRP), za katere jim je MGRT kot vhodni dokument posredovalo prav tista Izhodišča za SRS, ki jih vlada ni nikoli sprejela. Hierarhično gledano naj bi se regijski cilji in ukrepi prilagajali ciljem in ukrepom določenim na nacionalni ravni. Teh pa še nimamo.

Ko se pri vprašanju iz naslova ogrejem za varianto, da učinkovitega in transparentnega sprejemanja SRS nočejo, vidim SRS zgolj kot spuščanje megle. Megle, v kalnosti katere se za zaprtimi vrati pripravljajo dokumenti, na osnovi katerih se bo delil evropski denar. In v kateri interesne skupine, ki se nočejo javno identificirati, v strateško-planske dokumente umeščajo svoje parcialne interese.

Ko se ogrejem za varianto, da učinkovitega in transparentnega sprejemanja SRS ne zmorejo, mi je hudo. Za Slovenijo. Tudi za pripravljalce, ker je CNVOS z veliko mero vztrajnosti dosegel, da bodo pri obravnavanju posameznih strateških prioritet morali vključiti še predstavnike nevladnih organizacij, ki tvorijo neformalno delovno skupino za pripravo SRS. Če je tudi ta delovna skupina ena sama megla, mi je hudo tudi za nas predstavnike, ki smo kandidirali, se predstavljali, izbirali in zavezali, da bomo dali vse od sebe pri zastopanju NVOjevskih stališč.

Vseeno je, ali nočejo, ali ne zmorejo. Za transparentnost pri sprejemanju strateških dokumentov se bomo na vsak način še krvavo namučili.

Renata Karba, Umanotera