Novi teoretični izračuni kažejo, da so bile pretekle ocene temperature Zemljinega jedra podcenjene za 1.000 °C.
Z uporabo pospeševalnika delcev, rentgenskih žarkov, visoko intenzivnih laserjev, diamantov in železovih atomov so francoski znanstveniki iz raziskovalnega centra CNRS ugotovili, da lahko temperatura Zemljinega jedra znaša tudi več kot 6.000 °C. To je okoli 1.000 stopinj več, kot so domnevali do zdaj, in tudi več, kot znaša temperatura Sončeve fotosfere (območje, kjer sevanje Sonca zaznamo kot svetlobo) – ta znaša približno 5.500 °C.
Ker doslej Zemljini sredici nismo prišli niti blizu, najgloblja vrtina je zgolj 12 kilometrov globoka, kar pomeni, da imamo do središča Zemlje še dobrih 6.359 kilometrov, so ocene njene temperature zgolj to. Znanstveniki CNRS-ja so namreč poskušali razmere v središču našega planeta poustvariti v laboratoriju.
S čim stisniti?
Najtežji del je bil poustvariti izjemen pritisk, ki vlada v jedru in ki ga znanstveniki ocenjujejo na 330 gigapaskalov ali 3,3-milijonkrat več, kot znaša atmosferski pritisk. V ta namen so ustvarili neke vrste primež iz konic dveh diamantnih glav, ki je z 220 gigapaskali zdrobil droben vzorec železa. Nato so vzorec segreli z laserji na 4.800 °C in s pomočjo rentgenskih žarkov opazovali, kako železo v teh izjemnih pogojih spremeni agregatno stanje.
Na koncu pa so znanstveniki podatke, ki so jih dobili pri pritisku 220 gigapaskalov, prenesli v okoliščine, kjer vlada pritisk 330 gigapaskalov. Končna ocena temperature na zunanji meji jedra Zemlje: 6.000 °C ± 500 °C.
Neposrednih posledic to odkritje za naše življenje (še) nima, vendar je prav temperaturna razlika med jedrom in plaščem gonilna sila velikih toplotnih premikov. Slednji skupaj z Zemljino rotacijo delujejo kot ogromen dinamo in proizvajajo planetovo magnetno polje. Novo spoznanje bo tako zagotovo koristilo vsem disciplinam, ki se ukvarjajo s preučevanjem Zemlje.
Vir: rtvslo.si |
Novi izračuni – jedro Zemlje bolj vroče od površja Sonca
Prispeval/a: kajster dne sobota, 25. maj 2013 @ 23:48 CEST
V tej teoriji sem dokazoval, da npr. planet Luna izhaja iz Zemlje, medtem ko je bila Zemlja ( ženski spol) "cepljena"(oplojena) od Kometa (moški spol) in ker ima Komet drugačno energijo materije kot Zemlja, se je ta del v Zemlji povezal tudi z zemeljsko materijo, kar pa je povzročilo močno odbojno reagiranje v Zemeljni notranjosti, kot en od pola elektromagneta, je zato ta nasprotna energija izrinila to maso iz Zemlje v orbito, toda ker je kometova materija zaradi privlačne energije s seboj potegnila tudi del Zemeljske materije, je ta materija kot izvržen (rojen planet) zaradi privlačne energije Zemlje ta del materije zemlje privlačil k Zemlji, medtem ko pa je materija kometa delovala odbojno od Zemlje, so se te dve energije na določeni oddaljenosti od Zemlje uravnotežile in ker se je Planet Zemlja tudi takrat vrtel, je tudi novi planet (Luna) dobil zagon in s tem svojo tirnico!
Na podoben način,naj bi bili rojeni tudi ostali planeti iz Sonca z velikem izbruhom kot protuberance nekega nasprotnega pola Kometa in s tem nastanek nekega novega planeta!
Prikazal sem vse slikovito v sorazmerju med Soncem in planeti ter lunami, kar daje prepričljivost in možnost po računski logiki !
Pa tudi razlago elektromagnetne energije celotnega sončnega sistema, kjer je Sonce kot jedro ali rotor nekega dinamičnega sistema temelječega na temeljih Atomske zgradbe, ki ravno tako ustvarja energijo in jo oddaja v okolico kot sevanje!
No rešil sem tudi dilemo o nastanku celin pod naslovom »Valovanje površine Zemlje«, ki zavrača utopistično teorijo »plavajočih celin«, kar je teoretično in računsko nemogoče dokazati, medtem ko je logično, da se lahko zemeljska površina na nekem območju zaradi notranjih energijskih tlakov dviguje, medtem ko se na drugi strani lahko znižuje, kar sem imenoval »Valovanje zemeljske skorje«!
Seveda imam vse to napisano še brez računalniške obdelave, vendar z vsemi potrebnimi prikazi in izračuni, da je lahko dovolj prepričljivo za nekega razumnika,vendar ga je težko najditi!