Sonce je vir življenja, kot ga poznamo. Velike človeške civilizacije so ga častile kot božanstvo, danes pa znanstveniki pred njim svarijo. Še posebej smo sončnim žarkom izpostavljeni poleti, ko so močnejši in na Zemljo padajo pod drugačnim kotom, mi pa se več zadržujemo na prostem.

A ni razloga, da bi se sonca bali, nasprotno, ob primerni in naravni zaščiti redno izpostavljanje soncu krepi imunski sistem, skrbi za zdrave kosti, dviguje razpoloženje in je nasploh nujno za zdrav organizem.

Vplivi UV žarkov

Sončni žarki so sestavljeni iz treh različnih tipov UV valovanja, od katerih do površja planeta prodreta samo dva izmed njih, UV A in UV B. Ena izmed pomembnih vlog, ki jo imajo pri ohranjanju našega zdravja, je tvorba vitamina D. Ta se v človeški koži tvori le, če je neposredno izpostavljena sončnim žarkom (pri drugih sesalcih, ki kože soncu ne nastavljajo neposredno, se vitamin D tvori v dlakah, od koder ga živali zaužijejo z lizanjem in nego kožuha). Če na kožo nanesemo sončno kremo s faktorjem 15, sinteza tega pomembnega vitamina upade za kar 98 %. Vitamin D, ki nastaja v koži, se v jetrih in kasneje v ledvicah pretvori v aktivno obliko in prehaja v krvni obtok. Tam igra pomembno vlogo nadzorovanja koncentracij kalcija in fosfata, kar neposredno vpliva na izgradnjo in mineralizacijo kosti. Pomanjkanje vitamina D povezujejo z depresijo, osteoporozo, multiplo sklerozo, nekaterimi rakavimi obolenji, boleznimi srca in ožilja, tuberkulozo in oslabljenim imunskim sistemom. Tvorba prevelikih količin ni mogoča, saj je njegova sinteza skrbno regulirana in se ob zadostnih količinah zaustavi. Drugače velja za vitamin D, ki ga zaužijemo s prehranskimi dodatki in hrano (med redkimi viri sta ribje olje in kalčki alfalfa), saj je v tem primeru predoziranje mogoče in lahko pride do zastrupitve.

Splošna priporočila o času, ki ga bi morali dnevno preživeti na soncu se gibljejo okoli pol ure dnevno, pri čemer je pomembno, da so goli vsaj obraz, vrat in roke. Vitamin D se začne v koži tvoriti, ko se ta obarva rahlo rdečkasto. Uradnih priporočil o tem pa žal ni, saj so informacije raziskav pomanjkljive, UV žarki pa se povezujejo tudi s poškodbami kože in razvojem rakavih obolenj.

UV žarki so povezani tudi z negativnimi stvarmi. V prevelikih količinah in ob pomanjkanju melanina v koži, se pod njihovim vplivom tvorijo prosti radikali, ki lahko reagirajo z drugimi molekulami v telesu in onemogočijo njihovo funkcionalnost. Na ta način prihaja tudi do direktnih ali indirektnih poškodb DNA, kar lahko vodi v staranje kože in v nekaterih primerih povzroči katero izmed vrst kožnega raka. Naše telo je na negativne posledice UV žarkov delno prilagojeno že samo po sebi. Kadar smo izpostavljeni soncu se v povrhnjici začne pospešeno tvoriti melanin, temni pigment, ki med drugim določa barvo naše polti. Melanin absorbira UV žarke in učinkovito varuje pred opeklinami in poškodbami kože, zato je zmerno in redno izpostavljanje soncu skozi celo leto, pri katerem postopoma porjavimo, odlična preventiva pred opeklinami in resnejšimi kožnimi poškodbami.

Po drugi strani sončne kreme, ki so še vedno eno najbolj razširjenih zaščitnih sredstev pred soncem, absorbirajo le UV B žarke in tako varujejo pred opeklinami, ne pa tudi pred nastankom rakavih tvorb. Še več, leta 2011 so avstralski znanstveniki objavili rezultate obširne klinične raziskave, v kateri se je obolelost za melignim melanomom, najresnejšo obliko kožnega raka, povečala pri ljudeh, ki so redno uporabljali konvencionalna zaščitna sredstva. Ta namreč varujejo pred UV žarki le delno in na površini kože, ko pa se vpijejo v globlje plasti še povečajo tvorbo prostih radikalov. Prav tako nanos sončne kreme prepreči tvorbo vitamina D, za tega pa se je pokazalo, da igra pomembno vlogo pri preprečevanju nastanka malignega melanoma.

Mnoge sončne kreme vsebujejo škodljive sintetične snovi, kot sta oksibenzon in retinil palmitat. Oksibenzon je karcinogen in deluje kot motilec hormonov, retinil palmitat pa pod vplivom UV žarkov spodbuja razvoj kožnih tumorjev. Če posegamo po zaščitnih kremah, zato izbirajmo takšne z mineralnimi delci, ki se v nasprotju s sintetičnimi v kožo ne vpijejo in so fotostabilni.

Naravne alternative – kakavovo maslo

Pred škodljivimi vplivi UV žarkov se lahko zaščitimo tudi na naraven način. Ena od možnosti je uporaba kakavovega masla, ki sam po sebi sicer nima UV zaščitnega faktorja, a vsebuje večje količine vitamina E, ki je antioksidant in pripomore k porjavitvi, s čimer se ustvari naravna zaščita. Kakavovo maslo se pri sobni temperaturi nahaja v trdnem stanju, a se na topli koži lepo topi in je enostavno za nanašanje. Za bolj praktično uporabo ga lahko oblikujemo v ploščico: manjše dele kakavovega masla v trdni obliki raztopimo nad vodno kopeljo, raztopljenega pa vlijemo v poljubno silikonsko posodico. Silikonsko posodico lahko nadomestimo s posodo iz drugega materiala, v katero smo prej položili plastično folijo, da bomo kasneje ploščico lažje vzeli ven. Po nekaj urah v hladilniku se bo kakavovo maslo ponovno strdilo, v novi obliki pa bo bolj priročno za shranjevanje in nanos.

Zgoraj opisana uporaba kakavovega masla pride v poštev ob večkratnem krajšem izpostavljanju soncu. Nikakor pa kakavovo maslo ni nadomestek kremi za sončenje. Če se želite namerno sončiti, si kakavovo maslo nanesite na kožo po sončenju, saj bo odlična hrana za vašo kožo.

Čeprav večina nanjo ne pomisli, prihajanajpomembnejša zaščita pred soncem od znotraj. Ker so poškodbe kože največkrat posledica delovanja prostih radikalov, se lahko pred njimi zavarujemo s povišanim vnosom antioksidantov. Antioksidante najdemo v mnogih rastlinah, kjer opravljajo podobno funkcijo nevtraliziranja škodljivih prostih radikalov in so zaščita rastlin pred UV sevanjem. Med najmočnejše antioksidante spadajo vitamin C, vitamin E, glutation in flavonoidi, njihova vsebnost v živilih pa se uradno meri po lestvici ORAC, kjer večje število točk pomeni večjo koncentracijo antioksidativnih spojin. Bogat vir v poletnih mesecih so vse vrste sezonskega lokalnega sadja, med katerimi izstopa predvsem jagodičevje. Ker vsebujejo veliko flavonoidov, so borovnice z 9.000 točkami uvrščene na sam vrh ORAC lestvice. Še višje koncentracije antioksidantov najdemo v nekaterih bolj eksotičnih živilih.

Pogosto uživanje rastlinskih živil, bogatih z antioksidanti, ne obvaruje le pred škodljivimi vplivi sonca, temveč ima na organizem še številne druge koristne učinke, od preventive pred drugimi rakavimi obolenji do okrepljenega imunskega sistema, boljše fizične pripravljenosti in dobrega splošnega počutja. Za povrh vsega je okusno in osvežilno – poskusite z antioksidativnim smutijem za sončne dni, za katerega v blenderju zmešamo naslednje sestavine:

• 2 dcl kokosove vode
• 2 zreli banani
• 1/2 skodelice (zamrznjenih) jagod
• 1/2 skodelice (zamrznjenih) borovnic
• žlička acai v prahu
• žlička kakava v prahu

Na sonce in na zdravje!

Avtorica: Eva Žontar, PlanetBIO, Svet je lep

Vir: www.svet-je-lep.com