Mojca je narisala z vodenimi barvicami dve sonci: eno sonce je žarelo, drugo se je jokalo.
Bratec, ki je gledal mojčino umetnijo, je vprašal:
»Ja, Mojca, zakaj si narisala dve sonci?«

Mojca pa je že zatrmoglavila in pribila:
»Zakaj – zato? To sonce sije in pravi: dober dan!«

»In kaj pravi sonce, ki se joka?«

Mojca pomisli, pomolči in reče:
»To sonce, ki se joka, bo poslalo oblake, oblaki bodo prinesli dež, sonce pa bo reklo: lahko noč!«

»Katero sonce pa bo vstalo zjutraj?«

»To, ki se smeji…«

»In kaj bo reklo?« je vprašal bratec.

»Dobro jutro!«

Napisala: Branka Jurca

Danijela Premzl