|
||||||
|
|||||||
Starši so danes pogosto negotovi. Ta negotovost je najbolj inteligentna reakcija na današnji svet. Pravzaprav so starši po vsej Evropi ta trenutek pionirji. Večina pedagogov in učiteljev še vedno živi v prejšnjem stoletju.
Ne govorim o posameznih učiteljih, ampak o šolskem sistemu, ki še vedno deluje kot v časih Marije Terezije.
Vzgoja otrok je skozi generacije temeljila na kulturi in morali. In kot se boste mnogi verjetno spomnili, je včasih okrog vzgoje v naši družbi veljal moralni konsenz. Od takrat se je spremenilo veliko stvari, zato moramo najti nove načine, kako živeti skupaj, kako se ljubiti, ločevati … Ena od stvari, ki jih lahko naredimo, je, da bolje poskrbimo za novo generacijo.
Avtoriteta
Mislimo, da vemo, kaj naši otroci potrebujejo. To ne drži, vsaj kar zadeva šolo. Predmeti, ki se jih tam učijo … Pojma nimamo, kaj bodo otroci potrebovali čez 20 let, razen slovenščine in matematike. Vemo pa, kaj potrebujejo kot ljudje: neodvisnost, samostojnost, odgovornost, kreativnost in moč, da ne dovolijo drugim, da poteptajo njihove meje in vrednote.
Trenutno jim lahko to dajo samo starši. V šolah pa se dogaja, da veliko učiteljev – ne vsi – izgublja avtoriteto, ki je povezana z njihovo vlogo. To se dogaja tudi mnogim staršem.
Če želite, da bi vaši otroci spoštovali to, na vlogo vezano avtoriteto, jih morate prepričati, da so učitelji in starši popolni in da ne delajo napak. V današnjem času je to kaj težka naloga. Ne trdim, naj starši in učitelji ne bi imeli avtoritete. Ampak to mora biti osebna avtoriteta.
Ves čas smo podpirali avtoriteto, ki je vezana na vlogo učitelja. Na primer, učitelje kličemo po priimku ali nazivu. Avstrijski učitelji, s katerimi sem govoril, so prepričani, da bi izgubili svojo avtoriteto, če bi otrokom dovolili, da jih kličejo po imenu. Resnica je ravno nasprotna. Skandinavski otroci učitelje kličejo po imenu že 40 let. Poleg tega jih tikajo in ne vikajo. Pa zato učitelji tam nimajo nič manjše avtoritete, le drugačna je.
Strah
Po vsej Evropi se učitelji ukvarjajo z vprašanjem, kako nadomestiti staro avtoriteto z bolj učinkovito. Zanje je to seveda zelo težko. V prvi vrsti zato, ker jim v njihovi lastni družini najbrž niso dovolili, da bi razvili avtonomnost.
Otroci si kot človeška bitja pri učiteljih zaslužijo spoštovanje. Hudo je, ker zelo malo učiteljev otrokom želi izraziti svoje spoštovanje. Zraven pa zahtevajo, da so otroci spoštljivi do njih.
Brez kančka dvoma lahko zatrdim, da kaj takega ni mogoče. Razen če razumete spoštovanje kot strah. Ko se srečujem z ravnatelji in učitelji moje starosti, mi rečejo, ampak Jesper, ko smo mi hodili v šolo, smo spoštovali učitelje. Nismo! Bali smo se jih.
Bili so učitelji, ki smo jih spoštovali. Povedal vam bom primer. V šoli sem vedno sedel v prvi klopi. Vedno sem tudi hotel sedeti sam. Obrnil sem se postrani in položil noge na sosednji stol. Deset let so mi učitelji govorili, naj ne počnem tega. V bistvu so mi govorili, da tega ne smem početi. In prijazno sem jim rekel, ampak jaz to počnem. Rekli so mi, daj noge na tla. In sem rekel: “Ne!”
V tistih časih so nas v šoli še lahko tepli. Bil sem pripravljen sprejeti tudi udarce. Moj najboljši učitelj, ki je bil tudi najbolj strog, je sčasoma popustil. Preden je obupal, mi je rekel, ampak Jesper, predstavljaj si, da bi vsi tako sedeli. In sem rekel, saj vsi ne sedijo tako. Jaz sem edini.
Kar me je rešilo, je bilo, da sem bil dober učenec. Če bi bil slab, bi me tepli.
Spoštovanje
Ta učitelj me je dovolj spoštoval, da me ni kaznoval, kot bi me lahko. Vedel je, da me tudi s pomočjo mojih staršev, ki so bili vedno na njegovi strani, ne bi mogel zlomiti. Lahko bi me utišal, ne bi pa me zlomil.
Učitelji se morajo zdaj naučiti, kako spoštovati otroke, da bi si zaslužili njihovo spoštovanje. Povedal vam bom še en primer iz švedske šole. Skupina šestih 13- in 14-letnikov je ves čas špricala šolo. Morda so prišli ob četrtkih ali petkih, to pa je bilo tudi vse. Moj kolega je svetovalec na tej šoli. Ko je poslušal, kaj so imeli o teh učencih povedati učitelji, se je vprašal, zakaj sploh še hodijo v šolo. To je vprašal tudi učence. Čudno so ga pogledali in mu odgovorili: “Ker se hočemo kaj naučiti.” Zakaj pa potem ne hodite v šolo, jih je vprašal. Ker nas učitelji ne spoštujejo, se je glasil odgovor.
Svetovalec je vztrajal, da učenci to sami povedo učiteljem. Ti so seveda takoj rekli, ja kaj pa vaše spoštovanje do nas. To je stara pesem. Učitelj ima vedno prav, otroci pa so vedno krivi. Potrebni so bili štirje meseci in enajst sestankov, preden so učitelji končno doumeli, kako otroci razumejo in izkušajo spoštovanje odraslih. In da učitelji lahko spoštujejo otroke, ne da bi pri tem izgubili svojo moč.
Ravnatelj je potem te učence pohvalil pred vsemi drugimi. Rekel je, dve leti smo vsi mislili, da ste težavni. Zdaj pa smo dojeli, da nikoli niste bili težavni, samo težave ste imeli. Naše učitelje ste naučili zelo pomembne lekcije. Hvala vam.
Tranzicija
Si lahko kaj takega predstavljate v slovenski šoli? Seveda so zdaj vsi ti učenci predsedniki kluba oboževalcev ravnatelja in učiteljev. Naredili bodo vse, kar jim bodo rekli. Tudi prijateljem bodo rekli, če nisi zadovoljen z učiteljem, govori z njim. To lahko pomaga, samo potrpežljiv moraš biti.
Take zgodbe poslušam ves čas. Šole so v tranziciji. In nihče ni kriv za to. Tako pač je. Jasno pa je, da starši postajajo novi sovražniki učiteljev. Starši od svojih otrok ne zahtevajo več vojaškega spoštovanja. Učitelji pa pravijo, da ti otroci niso pripravljeni na šolo. In prav imajo! A žal veliko učiteljev še ni uvidelo, da bo morala šola pohiteti, da bo ujela ta razvoj. Starši ne bodo naredili koraka nazaj. Zato morate biti z učitelji zelo potrpežljivi in dobri. Skozi težko obdobje gredo.
No, morda lahko še ujamemo vlak, da nas bodo otroci ubogali. Stara, dobra metoda korenčka in palice še vedno deluje. A problem je, ker nas ženske ne ubogajo več. Ušle so nam z vajeti. In prav one rojevajo te otroke.
Moram se malce pošaliti, kajti stanje je tragično. Zelo tragično, predvsem za učitelje. 80 odstotkov učiteljev v Berlinu je na dolgotrajni bolniški. Šolski sistem je tam bankrotiral, nimajo več denarja, da bi plačali nadomestne učitelje. Angleži novačijo učitelje po vsej Evropi. Ponujajo jim do štirikrat višjo plačo, kot jo imajo domači učitelji. Potrebujejo jih 80.000. Nihče več noče delati v šolah.
Hvala bogu so tudi izjeme. V šolah so odlični učitelji, celo odlične šole obstajajo. Ampak politiki v Evropi zadnjih 20 let za šole nimajo vizije. Samo škodo obvladujejo. In vsako drugo leto padejo v histerijo, ko dobijo rezultate poročila PISA. Letos je po tem točkovanju v znanju branja in izražanja v maternem jeziku zmagal Šanghaj. 70 odstotkov otrok tam živi s starimi starši, ker so starši preveč zaposleni s služenjem denarja. 12 odstotkov šolarjev do 13. leta tam naredi samomor.
Vodenje
Če želite videti nekaj prisrčnega in pretresljivega hkrati, si na Youtubu poglejte film o japonskem učitelju “Children Full of Life” (Otroci, polni življenja). To je najboljši učitelj, kar sem jih kdaj videl. Prepričan sem, da njegovi učenci ne delajo samomorov. In da ima kljub temu veliko avtoriteto. Vsak dan, ko pride v razred, najprej vpraša otroke: “Zakaj smo tukaj?” Učenci komaj čakajo, da mu odgovorijo: “Da smo srečni!” In on reče, res je. Tukaj smo tudi, da se učimo, ampak bolj pomembno je, da smo srečni. In zagotavljam vam, da ti otroci potem doma ne rečejo, naš učitelj pravi, da se ni pomembno učiti.
Ves čas tukaj govorim o vodenju. To je velik izziv za vse starše, učitelje, vzgojitelje … Zato naj vam učitelji, politiki in sosedje ne govorijo, da je vodenje otrok danes lahko. Za nikogar ni. Vsi imajo enake težave, zato bi bilo čudovito, če bi starši in učitelji strnili glave in začeli sodelovati, namesto da obtožujejo drug drugega.
Jasper Juul
Vir: zazdravje.net
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Solski-Sistem-Marija-Terezija
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
