»Kaj,« je rekel sosed vseh sosedov, »ti rečem da tehnika hudičevo napreduje.
»Hudičevo, ja !« sem rekel.
»Glej !«  se je postavil pred novo plastično škatlo na štirih kolesih, si popravil kravato in frizuro, medtem ko se je zunanje ogledalo samodejno obrnilo tako, da se je  njem videl. Večjega kot je bil sicer.
Naslonil se je tako, na to čudo tehnike,  vzravnan kot sveča in mi jasno namignil: »Ajde, greva en krog!«.
Videl sem, skrivaje, na eno oko ,  da so se avtomatsko vklopili brisalci, tako za trenutek,- senzor za dež-, sem si rekel, sosed je vedno malo pljuval med govorjenjem.
Tip pritisne na daljinca za dviganje vrat, pa nič. Niti škljoc. Ko ga čudno pogledam, reče, da se je zmotil. Na daljinca ni pritisnil s kazalcem in avto noče odpreti vrat. Ne prepozna prstnih odtisov ostalih prstov.
»Super,« mu pomežiknem, on pa: »Proti kraji!«

Končno sedeva vanj. Sedeži avtomatsko poiščejo obliko hrbtenice, se prilagodijo in samodejno nastavijo.
Po pritisku na senzor(s kazalcem seveda), se osvetli armaturka, s tisoče lučkami, da bi ji zavidala še tako bogata novoletna jelka. In ekrani seveda.
ABS, EBS, DCZ, RT, STS, RTV…
»RTV? »ga vprašam.
Ali ni dovolj, da imamo televizijo doma?«
»Regulacija telesnih vrednosti«, mi prišepne sosed in pomembno pomežikne.
O.K. Ko sem že mislil, da se bova odpeljala lepi prihodnosti naproti, se oglasi kovinski glas: »Počakajte prosim, nalagam program«.
»Kompjutersko« se nasmeje sosed.
Sediva tako kakih pet minut na vročem soncu, avto, to čudo pa nič.
Na ekranu napis- zaradi nepravilne izklučitve vozila včeraj, je prišlo do resne napake. In še: »Pošljem kodo o napaki servisu, ali pa obnovim sistem?
Da, Ne.
Začudeno pogledam soseda, ko ta pograbi miško tam, kjer so običajno ročice menjalnika.
Sosed klikne.
Računalnik rikne.
Obnovitev sistema ni uspela. Imate namestitveno disketo, Cd ?  Da, Ne.
Sosed si sedaj že briše pot iz čela, jaz pa se popraskam po bradici.
Avto pa kar v tem stilu naprej.
-Namestitvenega programa ni mogoče zaznati, ker ni ustreznega programa. Prenesem program iz mreže- Da, NE. ?
Po dvajsetih minutah tipkanja, sva že pošteno utrujena in preznojena. Klima ne dela, ker je treba resetirati modem.
Končno avto starta. Sosed olajšano nastavi temperaturo v tem čudu tehnike, ko se na ekranu spet izpiše: Nastavitev trenutno ni mogoča, ker je program zaznal virus v sistemu. Vklopim antivirusni program, DA, NE?
Sosed se že pahlja s priloženimi navodili. Rdeč kot kuhan rak.
Ko avto končno poskenira viruse, naredi defrag, obnovi vse sisteme, končno spelje. Po nekaj sto metrih pa spet mrk. V konici prometne gužve se ustavi.
»Sistem je sfrizal, reče sosed. Zelen od jeze.
Takrat se zbudim. Bogu hvala, da so to bile le sanja, si rečem. Vstanem in se odpravim v svoj stari avto.
V njem ni računalnikov. Tudi  številnih virusov ne. Razen v času gripe in prehladov…