Najenostavnejši recept za zdravje je smeh. Poskrbi namreč za srečno življenje in zdravo telo. Dobra novica je, da se smeha lahko naučimo. Mraz, slabo vreme in kratki dnevi negativno vplivajo tudi na naše razpoloženje, pozimi smo pogosteje žalostni in otožni, manj se smejemo in pogosteje zbolevamo. Zato se trdi zimi uprimo s smehom, saj rek, da je smeh pol zdravja, povsem drži.

Številne raziskave dokazujejo, da smejanje sprošča, da so ljudje, ki se veliko smejejo, boljše razpoloženi. Pri smehu se sporščajo endrofini, ki jih imenujemo tudi hormone sreče in v možganih delujejo podobno kot opiati. Zato ob smejanju pozabimo na žalost, jezo in skrbi in se počutimo bolj srečne. Ob smehu lažje pozabimo tudi na fizično bolečino, smeh pa dokazano krepi tudi naš imunski sistem.

Zato je smeh idealen način, da se ubranite prehladom in gripi. S smejanjem boste oddajali pozitivne vibracije tudi v okolico, ljudje bodo ob vas srečnejši in raje bodo v vaši bližini. Zato se ob težavi raje zasmejte, morda jo boste nato lažje odpravili.

Če menite, da se smejete premalo in ste pogosto preresni in žalostni, obstaja rešitev. Prisilite se k smehu tako, da se res dobesedno fizično prislite k smehu. Če imate doma otroke, se smejte z njimi, začeli vam bodo vračati smeh in zadeva bo v resnici postala smešna. Kmalu boste ugotovili, da se smejete od srca. Smejte se s svojim partnerjem, starši, prijatelji. Smejete se lahko povsem brez razloga, so prepričani tudi strokovnjaki, ki poučujejo in zagovarjajo jogo smeha. To je posebna vrst vadbe, ki ljudi osrečuje. "Veliko raziskav govori o tem, da je smeh aerobna vadba. Dr. Fry iz Univerze Standford je ugotovil, da je minuta intenzivnega smeha enakovredna desetim minutam na veslaški napravi v fitnesu," opisujejo na strani o jogi smeha osreci.se. Pravijo, da smeh uravnava visok krvni tlak, krepi mišice, masira notranje organe, znižajo se stresni hormoni ( kortizol ), vpliva na imunski sistem – poveča se število protiteles, oskrbi telo s kisikom, povezuje ljudi, vpliva na samozavest, vpliva na spomin in vpliva na izločanje serotonina, ta pa na izločanje endorfinov.

"Doktor Duchenne je že leta 1862 objavil rezultate raziskave, ki je pokazala, da se aktivira možganski center srečnih čustev že, če obrnemo kotičke ustnic navzgor. Naši možgani ne ločijo med naravnim in narejenim smehom. Oba povzročita izločanje endorfinov in če obrnete kotičke ustnic navzgor, se avtomatsko aktivira center za izločanje hormonov sreče," pravijo. Dodajajo, da smeh v bistvu aktivira našo desno, instinktivno polovico možganov, kar prebudi v nas skrite potencialne, kreativnost katero z realnostjo nemalokrat odrivamo stran od sebe. 

K smejanju se prisilite tudi s početjem, ki nas sili na smeh. Namesto grozljivk in žalostnih dram glejte komedije in smešne nanizanke. Z otroci in hišnimi ljubljenčki počnite neumnosti, ki vas bodo spravljale v smeh. V smeh vas bo spravilo glasno petje otroka, njegovo oponašanje balerine, norenje psa po dvorišču, norenje mucka ob mali žogici in tako dalje. Družite se z ljudmi, ki vas osrečujejo in izogibajte se tistim z negativno energijo. Če le morete, se ob žalosti spomnite kakšnega zelo smešnega trenutka. To bo pomagao tudi vašemu imunskemu sistemu, saj ga nejevolja le uničuje.