Če bi se zavedali, da so vodni viri, ki jih premore Slovenija, vredni zlata v pravem in prenesenem pomenu, bi ujeli vsako kapljico. Voda je življenje, je energija, je hrana, je razkošje, po katerem hrepenijo nekatere države. Svetovni dan voda, ki ga beležimo 22. marca, je odlično izhodišče, da se sami vprašamo, kaj lahko storimo za ohranitev le-te. In kako preprečiti državi, da bi razprodala vodne vire tujim rokam.

Kadar mi dopušča čas in se odpravim v hribe ali bližnjo turistično točko, ki ji domačini pravimo Mlinčki (pod Koseškim vrhom), z velikim užitkom zajamem svežo vodo, ki priteče iz nedrja hriba. Prisežem, da ima poseben okus. Okus po naravi, po mineralih, po vsem živem.

Mnogi še vedno verjamejo, da vodi pri Mlinčkih pomlajuje. Pa tudi tista iz pipe ni slaba, vsaj v Sloveniji. Če kaj, potem imamo v večini primerov kakovostno vodo v naši državi, pa še te očitno ne znamo zadržati. Po svoje o tem razmišlja www.luksuz.net.

Generalna skupščina OZN je šele leta 1993 razglasila 22. marec za svetovni dan voda, da bi s tem opozorila svetovno javnost na pomen vode in na nujnost dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami. In glavna tema letošnjega svetovnega dneva voda je odpadna voda. Poudarek je predvsem na ravnanju z odpadno vodo; tu nam še manjka kilometrine izkušenj, a stanje se menda izboljšuje.

Ni dovolj samo, da sami pri sebi odgovorimo, kako ohraniti čistost vode in prečistiti odpadno vodo, to je treba storiti sistemsko. Zaradi razvoja gospodarstva in industrije je okolje precej onesnaženo s težkimi kovinami. Z naraščanjem prebivalstva in z razvojem industrije se povečuje tudi poraba vode. In rast gospodarstva sodobnemu človeku prinaša udobje, na katerega smo vse bolj navajeni. Tako čista voda vse bolj postaja luksuz, čeprav se tega pri nas še ne zavedamo. Vedo pa to dobro v kateri od arabskih držav, od koder si bogati mogotci ogledujejo naše vire.

Monika Kubelj