DAN EKOLOŠKEGA DOLGA PRIŠEL NAJHITREJE ODKAR OPRAVLJAJO MERITVE

V ozračje še vedno oddajamo več ogljikovega dioksida, kot ga lahko naši oceani in gozdovi absorbirajo, prekomerno lovimo ribe, ki se nimajo časa razmnožiti do zdravih staležev, in sekamo gozdove hitreje kot le-ti lahko znova zrastejo.

Dan ekološkega dolga bo letos prišel že 2. avgusta, najhitreje odkar opravljajo meritve, je sporočila Global Footprint Network (GFN), mednarodna raziskovalna organizacija, ki je prva predstavila način izračuna ekološkega dolga. Na ta dan bo človeštvo izkoristilo naravne resurse, ki jih ima na voljo v enem letu in vstopilo v ekološki dolg do prihodnjih generacij. Emisije ogljika so najhitreje rastoči dejavnik v prekomerni porabi in ogljikov odtis človeštva zdaj predstavlja kar 60% človeškega povpraševanja od narave, ki ga imenujemo ekološki odtis.

GFN spremlja potrebe človeštva po obnovljivih virih in ekoloških storitvah (ekološki odtis) v primerjavi s sposobnostjo planeta, da zagotovi te vire in storitve (biocapacity). Dan ekološkega dolga se nanaša na dan, ko je letna povpraševanje človeštva po storitvah in resursih narave, preseže tisto, kar lahko Zemlja regenerira v tem letu.

Od konca septembra, ko so ga prvič merili v letu 1997, se je v dvajsetih letih pomaknil na 2. avgusta, najbolj zgodaj odkar smo prvič vstopili v ekološki dolg v začetku `70 let. Z drugimi besedami, človeštvo trenutno porablja vire 1,7-krat hitreje kot jih ekosistemi lahko regenerirajo. Globalno torej porabljamo za 1,7 planeta, čeprav imamo na voljo le enega. Posledice te globalne prekomerne porabe naravnih virov postajajo vse bolj očitne po vsem svetu, v obliki izginevanja gozdov, suš, pomanjkanja vode, erozije tal, izgube biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju.

Glede na WWF-o poročilo o stanju našega planeta, ki je izšlo oktobra lani, vse države v naši regiji živijo preko svojih naravnih kapacitet. To potrjujejo tudi podatki GFN-a o ekološkem odtisu, ki se meri v globalnih hektarjih (ghe). Slovenija ima z 4,69 gha povprečen ekološki odtis glede na države iz Evrope. Avstrija ima povprečen odtis 6,1 gha, Nemčija 5,47 gha, Italija pa celo manjšega 4,51 gha. V regiji sledijo Hrvaška (3,78 gha), Črna gora (3,63 gha), Bosna in Hercegovina (3,22 gha) in Srbija (3,1 gha). Dobra novica je, da se je v vseh državah regije ekološki odtis zmanjšal v letu 2013 v primerjavi z letom 2012.

Slovenija v enem letu porabi toliko naravnih virov, da bi za njihovo zagotovitev potrebovali 2,75 planeta. Naš odtis je v največji meri sestavljen iz izpustov ogljikovega dioksida (3,16 gha), sledijo gozdarstvo (0,73 gha), poljedelstvo (0,55 gha) in paša (0,17 gha), najmanj pa prispevata ribolov (0,05 gha) in pozidava območji (0,03 gha). Skupaj je torej slovenski odtis na prebivalca 4,69 gha, medtem ko nam lahko naša narava zagotovi le 2,26 gha na prebivalca (biocapacity).

Strokovnjaki pravijo, da bi zmanjšanje odpadne hrane za 50% po celem svetu datum ekološkega dolga premaknilo 11 dni, medtem ko bi zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida za 50% ta dan premaknilo za kar za 89 dni.

»Pomembno je vedeti, da lahko obrnemo ta uničujoč trend. Naš planet je omejen, ampak človeške zmogljivosti niso. Če vsako leto premaknemo dan ekološkega dolga le za 4,5 dni nazaj, bi se do leta 2050 vrnili na raven potrošnje enega planeta. V WWF želimo prispevati k temu, tako da preprečujemo uničenje naravnih rek, izboljšujemo delovanje zavarovanih območij, spodbujamo dobro gospodarjenje z gozdovi in promoviramo trajnostne izdelke iz ribištva,« je dejala Irma Popović Dujmović iz WWF Adria.

Po najnovejših podatkih se premikamo v pravo smer. Ekološki odtis na prebivalca v ZDA se je od leta 2005 do leta 2013 zmanjšal za skoraj 20%. V istem obdobju se je BDP na prebivalca v ZDA povečal za približno 20%, kar dokazuje, da je mogoče zmanjšati porabo naravnih virov in hkrati doseči gospodarsko rast. Kljub temu, da je ameriška vlada »zapustila« pariški sporazum, vse več ameriških mest, zveznih držav in velikih podjetij povečuje svoje napore za ublažitev podnebnih sprememb. Kitajska, država z največjim skupnim ekološkim odtisom, ki je skoraj dvakrat večji od odtisa ZDA, se je v novem petletnem načrtu zavezala k izgradnji »ekološke civilizacije«. Škotska, Kostarika in Nikaragva so dobri primeri držav, ki pospešeno delajo na odpravi fosilnih goriv v energetskem sistemu.

GFN skupaj z WWF in skoraj 30 partnerji po vsem svetu spodbuja posameznike, da podprejo #movethedate akcijo tudi osebno. To vključuje zabavno in poučno učenje o različnih metodah, s katerimi lahko vsak dan zmanjšujejo svoj osebni ekološki odtis. Na spletni strani je tudi kalkulator ekološkega odtisa, ki izračuna, koliko naravnih virov vsak posameznik porabi in kdaj natančno je vaš osebni dan ekološkega dolga. Dodatne informacije o dnevu ekološkega dolga: www.overshootday.org.

V prilogi najdete graf Slovenije in njenega ekološkega odtisa v primerjavi s sosednjimi državami. Primerjavo z letom 2012 najdete tukaj.

Ekološki odtis
Pojem »v mejah narave« se meri s pomočjo ekološkega odtisa. Ekološki odtis sešteva povpraševanje po produktivnih območjih, vključno s področji potrebnimi za pridelavo hrane, vlaken, lesa, shranjevanje ogljikovega dioksida in prostora za infrastrukturo. Glede na sedanje število svetovnega prebivalstva nam naš planet nudi le 1,8 globalnega hektarja (gha) biološko produktivne površine na osebo. Torej, čeprav se naravni viri posameznih držav razlikujejo, bi moral biti povprečni ekološki odtis na osebo v svetu bistveno pod to mejo, da bi lahko zagotovili vire za rastočo populacijo ljudi ter dovolj življenjskega prostora za divje živali in rastline.

O Global Footprint Network:
Global Footprint Network (GFN) je mednarodni think-tank za oblikovanje obveščenih in trajnostnih politik v svetu omejenih virov. Skupaj s svojimi partnerji GFN koordinira raziskave, razvija metodološke standarde in zagotavlja odločevalcem vrsto orodij s katerimi lahko usmerijo gospodarstvo v delovanje v okviru ekoloških omejitev Zemlje. www.footprintnetwork.org

O WWF
WWF je ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter prekomerne potrošnje. Za več informacij od delu WWF v regiji obiščite: http://adria.panda.org/sl/.