|  Za gospodarstvo pa je les priložnost. Vendar se ne bo izkoristila sama od sebe. O tem, kako podpreti lesnopredelovalno industrijo in uporabo lesa, se lahko učimo iz uspešnih zgodb, ki jih je Umanotera predstavila v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Kot primer zasebne podjetniške pobude na temeljih z lesom povezane kulturne dediščine so predstavljena lesnopredelovalna podjetja v Poljanski dolini. Kot znanilec rušenja predsodkov o omejitvah lesene gradnje pa prva lesena pasivna večstanovanjska stavba v Sloveniji.
Na področju energetske izrabe lesne biomase, ki je pri nas zaradi obilja in ogljične nevtralnosti vendarle zanimiva, je predstavljen najuspešnejši slovenski ponudnik biomase ter z njo povezanih storitev in tehnologij, podjetje Biomasa iz Luč. O energetski izrabi lesa brez izpustov CO2 ter obetajoči tehnologiji za trajnostno kmetijstvo pa govori zgodba aktiviranega biooglja podjetja Ograček. Predelava in uporaba lesa podpirata sodobne koncepte, kot so nizkoogljičnost, krožno gospodarstvo, Zero Waste, energetska samozadostnost, skladiščenje CO2 ipd., ki vznikajo kot odgovor na nevzdržno izčrpavanje naravnih virov in rušenje ravnovesja naravnih procesov.
Na območju Poljanske doline (občini Gorenja vas – Poljane in Žiri) se je razvila mreža uspešnih malih in srednje velikih podjetij na področju vrednostne verige lesa od žag in prodaje lesa, do izdelave in vgradnje končnih izdelkov, kot so okna, stopnice, pohištvo, tesarske storitve, pa tudi biomase za ogrevanje. Podjetja zagotavljajo delovna mesta na podeželju, stopnja brezposelnosti je v Poljanski dolini bistveno nižja od slovenskega povprečja. Z rednim odkupom hlodovine se dviguje vrednosti zasebnih gozdov, kar lastnikom omogoča gojitvene ukrepe in izboljševanje strukture gozdov. Lesni ostanki se uporabijo kot obnovljiv vir energije.
Aleš Dolenc, direktor M Sore iz Žirov, edinega slovenskega podjetja v lesni branži, ki je v zadnjem desetletju konstantno raslo, pravi: »Zgodbe o uspehu v Sloveniji ne bomo naredili z zniževanjem stroškov in cene dela ter pridnostjo. Za uspešne zgodbe je potrebno poznavanje dolgoročnih trendov, inovativnost in razvoj tržno zanimivih produktov.« S proizvodnjo oken iz lokalne smrekovine se je M Sora povzpela na val energetske učinkovitosti, saj so pravilno ocenili, da je varčevanje z energijo neizogiben dolgoročni trend. V svetovnem merilu samo ta segment v okenski proizvodnji raste. Skupaj z lastniki gozdov in Mizarstvom Hladnik iz sosednjih Rovt tvorijo delujočo lokalno verigo od gozda do izdelka z visoko dodano vrednostjo.
Celovite gozdno-lesne verige so v Sloveniji priljubljena politična tema že od leta 2012, ko je bil sprejet Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige. Doslej sprejeti državni ukrepi pa še zdaleč niso izčrpali vseh možnosti. Podjetja, ki so uspešno prestala krizo, na izust naštejejo ukrepe, ki bi zagnali oziroma podprli lesnopredelovalni sektor [1].
Predvsem se zavzemajo za sektorski pristop: država bi morala zagotoviti sredstva in sprejeti izključno lesarjem namenjene ukrepe:
- spodbujati trg lesnih izdelkov s subvencijami, davčnimi olajšavami, ugodnimi krediti in drugimi ugodnostmi za gospodinjstva in podjetja, ki se odločijo za energetsko učinkovito leseno gradnjo oz. v stavbe vgradijo energetsko učinkovite lesene izdelke;
- s predpisi na področju zelenega javnega naročanja predpisati večji delež vsebnosti lesa pri novogradnjah in prenovah javnih stavb ter zaostriti kriterije izolativnosti;
- sofinancirati tehnološko prestrukturiranje lesnopredelovalnih podjetij;
- iz proračunskih sredstev financirati raziskave, ki koristijo lesnopredelovalnim podjetjem ter sofinancirati mednarodne razvojno tehnološke projekte (Obzorje 2020 ipd.) ter
- sofinancirati nastope na sejmih in druge oblike predstavitev na tujih trgih.
Največji prispevek k zmanjšanju nenehno problematiziranega izvoza nepredelane hlodovine pa bi prinesel razmah lesene gradnje – dejavnosti, kjer je poraba lesa največja. Na tem področju je celovito gozdno-lesno verigo slovenskih podjetij šele potrebno vzpostaviti, investitorje pa spodbuditi, da se bodo odločali za les. Njegova uporaba je pri gradnji večstanovanjskih stavb v Sloveniji še v povojih. Primer lesene pasivne večstanovanjske stavbe, ki je bila kot prva taka postavljena v bližini koseške tržnice v Ljubljani, pokaže številne koristi lesene gradnje: bivanje v stanovanjih, ki so bila razmeroma hitro in po nadpovprečnih cenah prodana v slabih tržnih razmerah, je prijetno in zdravo, stroški ogrevanja in hlajenja so zelo nizki. Lesena gradnja, uporaba obnovljivega vira ogrevanja in manjša poraba energije zaradi pasivne gradnje skupaj prinesejo velike prihranke pri izpustih CO2.
Pri izrabi lesa mora imeti vedno prednost predelava v izdelke s čim višjo dodano vrednostjo. Zaradi velikih količin lesa in primerjalne okoljske sprejemljivosti – les je ogljično nevtralen energent in zato za podnebje manj škodljiv od fosilnih energentov – pa je v Sloveniji vendarle smiselna tudi njegova energetska izraba. Da pri tem ne prihaja do novih okoljskih problemov, je ključna kakovost lesnih goriv in kurilnih naprav. Podjetje Biomasa iz Luč je vodilni slovenski ponudnik biomase in z njo povezanih storitev in tehnologij. V Sloveniji in državah JV Evrope so uspešno vgradili več kot 3.000 delujočih sistemov ogrevanja na polena, sekance in pelete. S tem so naročnikom zagotovili nižje cene ogrevanja z lokalnim obnovljivim energentom, lastnikom gozdov pa večje prihodke.
Ob bok klasičnemu kurjenju lesa se počasi uveljavljajo tudi sistemi za kogeneracijo toplote in električne energije na osnovi pirolize oz. uplinjanja lesne biomase. Pri pirolizi ogljik ne gre v zrak, ampak ostane v obliki oglja. Ta odpadek – lesno oglje – v mladem podjetju Ograček d.o.o. aktivirajo s hranili, mikroorganizmi in minerali ter na ta način pridobijo aktivirano biooglje, ki ima potencial izboljševalca tal. Ogljik iz lesa na ta način ne konča v zraku v obliki CO2, ampak ostane shranjen v zemlji in služi kot ogrodje oz. habitat za snovi in organizme. Dodajanje aktiviranega biooglja izboljšuje zadrževanje vode in ionsko izmenjevalno kapaciteto tal, njegova porozna struktura pa nudi habitate za koristne mikroorganizme in tako spodbuja življenje v tleh. Izboljšanje kakovosti tal je ključni faktor pridelave kakovostne in zdrave hrane.
Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse«, ki ga izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, iz sredstev Sklada za podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor.
- Podrobni opisi dobrih praks in njihovih večplastnih koristi so na voljo na spletni strani projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.
- Dodatne informacije: Renata Karba, 01 439 7100, renata@umanotera.org
[1] Te ukrepe je med drugim 7. decembra letos na javni predstavitvi mnenj o Predlogu Zakona o gospodarjenju gozdovi v lasti RS v Državnem zboru v svoji razpravi navedel g. Bogdan Božac, direktor podjetja Marles hiše. |
NE ZAMUDITE
