Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Skupna-Ribiska-Politika-Reforma-Ribolov

EU dosegla sprejemljiv dogovor o reformi Skupne ribiške politike četrtek, 30. maj 2013 @ 23:27 CEST Uporabnik: Sonce Obnova ribjih staležev ter podpora trajnostnemu ribolovu v jedru dogovora Po skoraj dveh letih pogajanj je EU naredila velik korak v smeri končnega dogovora o reformi Skupne ribiške politike. Irski minister za ribištvo in predstavnik Sveta ministrov EU, Simon Coveney, ter predstavnica Evropskega parlamenta, Ulrike Rodust, sta danes po pogajanjih, ki so trajala pozno v noč,  na tiskovni konferenci predstavila kompromis, ki zadeva glavna izhodišča reforme. Doslej sta bila namreč Evropski Parlament in Svet ministrov nasprotnega mnenja o tem, kako ambiciozna naj bo Skupna ribiška politika EU. Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji, izid pogajanj komentira: »Ribištvo je v Evropi že desetletja zgodba o zatonu sektorja, prekomernem izkoriščanju ribjih staležev ter izrinjenosti malih trajnostnih ribičev zaradi nadvlade profitne in uničujoče ribiške industrije. Dogovor o ribiški politiki je dobra novica, čeprav ostaja malce grenkega priokusa nad pomanjkanjem konkretne časovne opredelitve, do kdaj se naj ribji staleži obnovijo. Prvič v zgodovini je EU priznala pomen malih priobalnih trajnostnih ribičev in izpostavila potrebo po upoštevanju družbenih in okoljskih kriterijih pri dodeljevanju ribolovnih kvot.« Kompromis med Evropskim parlamentom in Svetom ministrov določa obvezo k zaustavitvi prekomernega ribolova večine ribjih staležev do leta 2015. V izjemnih primerih, ko bi lahko omejitev ribolova »resno ogrozila socialno in ekonomsko prihodnost ribiške flote«, bo dopuščenih dodatnih pet let časa. Dogovor vključuje tudi zavezo k obnovitvi ribjih staležev, vendar pa ne vključuje časovnega roka za povrnitev staležev na trajnostno raven. Bistvenega pomena pa je, da bodo nova pravila od Vlad držav EU zahtevala izključevanje prekomerne zmogljivosti svojih flot ter uporabo transparentnih okoljskih in družbenih kriterijev pri dodeljevanju dostopa do morskih lovišč in kvot. Poleg tega bo v prihodnosti evropskim ribiškim ladjam prepovedano izvajati prekomerni ribolov v vodah drugih držav, zmanjšala pa se bo tudi dovoljena količina zavržkov. Kompromis mora biti potrjen še s strani Odbora stalnih predstavnikov držav EU (Coreper), dopolnjene pa morajo biti tudi nekatere tehnične podrobnosti. S tem reforma ribiške politike EU še ni zaključena; sedaj sledijo dogovarjanja za nov finančni okvir dodeljevanja subvencij temu sektorju. Več kot 100.000 glasov poziva EU k podpori trajnostnemu ribolovu Ob začetku zadnje faze pogajanj za reformo skupne ribiške politike, je Greenpeace predal več kot 100.000 papirnatih ladjic, ki so jih podpisali ljudje z vse Evrope v podporo trajnostnemu ribolovu in novi reformi skupne ribiške politike EU. Evropski ministri, poslanci Evropskega parlamenta ter predstavniki Evropske komisije so tako pred vstopom na eno zadnjih sej, na kateri so poskušali sprejeti dogovor, prejeli okoli 25.000 zloženih papirnatih ladjic in 90.000 spletnih ladjic. Papirnate ladjice so bile zbrane v pristaniščih devetih držav [1] ob obisku Greenpeaceove ladje Arctic Sunrise, ki od marca pluje v Evropi v podporo malim priobalnim ribičem. Spletne ladjice pa so bile v okviru te turneje zbrane v dodatnih osmih državah EU [2]. Zaključek turneje bo 9. junija v Londonu. Vodja Greenpeace v Sloveniji, mag. Nina Štros, komentira: »Ta Greenpeaceova kampanja in tudi številne druge so dokazale, da obstaja množična podpora javnosti pod zahtevo, da Evropa konča prekomerni ribolov. Zaključna pogajanja za izoblikovanje dogovora o reformi skupne ribiške politike EU bodo potekala za zaprtimi vrati, vendar je bistvenega pomena zavedanje politikov, kaj je na kocki. Končati morajo nesmiselno izčrpavanje naših morij in začrtati smer v podporo trajnostnemu ribolovu, ki ima minimalen vpliv na okolje. Če jim spodleti, bo celoten ekosistem nepopravljivo poškodovan in ribištvo kot panoga bo prenehalo obstajati. « Greenpeace se zavzema za obnovitev staležev do leta 2020, omejitev ribiške flote na trajnostno raven, denarne kazni za države, ki ne bi izvrševale zakonov ter striktno prepoved zavržkov neželenih rib (odmet v morje). Evropski parlament je na glasovanju v februarju z veliko večino podprl spremembo zakonodaje, ki že desetletja dopušča prekomerni ribolov in nenadzorovano rast evropske ribiške industrije [3]. Na drugi strani pa evropski ministri, z industrijskima velesilama Francijo in Španijo na čelu, reforme zavračajo[4]. Majhna plovila predstavljajo okoli 80 % evropskega ribiškega sektorja, a se trajnostni ribiči z le 20 % ali manj dodeljenih ribolovnih kvot le težko borijo za preživetje [5]. Blog Greenpeace Opombe: [1] Romunija, Bolgarija, Grčija, Slovenija, Hrvaška, Italija, Španija, Francija in Velika Britanija. [2] Nemčija, Belgija, Ciper, Nizozemska, Danska, Avstrija, Poljska in Švedska. [3] Po mnenju Evropske komisije je dve tretjini ribjih staležev prekomerno izlovljenih (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/EN:NOT). V Evropi je bila v zadnjem desetletju izgubljena ena tretjina delovnih mest v ribiški industriji (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/FIN:EN:PDF). [4] Evropski ministri oslabili dogovor o ribiški reformi in ogrozili nadaljnja pogajanja, sporočilo za javnost Greenpeace v Sloveniji: http://www.greenpeace.org/slovenia/si/Medijsko-sredisce/zadnje-objave/_svet_ministrov/. [5] Novembra 2012 so trajnostni ribiči z vse Evrope podpisali skupno deklaracijo s pozivom za pravično ribiško reformo: https://docs.google.com/file/d/0BzJMQ8kN2XRLWXUzVXpocDkzeXc/edit. Kontakt: Nina Štros – vodja Greenpeace v Sloveniji: 040 871 530, nina.stros@greenpeace.si To sporočilo lahko najdete tudi na www.greenpeace.si Greenpeace je neodvisna globalna organizacija, ki si preko kampanj prizadeva za spremembo odnosov in vedenja, zaščito in ohranitev okolja ter za promocijo miru. Za svoje delovanje ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank. v inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank. Komentarji (0) www.pozitivke.net