Ne odvrzi, raje popravi. Ne šopingiraj, ampak zamenjaj.
Ali kdaj razmišljate, da bi živeli v času mladosti naših babic in dedkov? Jaz večkrat. Že res, da je bilo življenje takrat bolj trdo in neusmiljeno kot danes, ampak je bilo toliko enostavnejše. Manj zakomplicirano in veliko bolj minimalistično. In tako zelo so znali ceniti vsako stvar. Če se je na primer kje že našla kakšna plastična vrečka, so jo oprali, posušili in večkrat uporabili.
Plastika takrat sploh ni bil tak problem. Pa ne le plastika. Si predstavljate, da bi vaša babica v svoji mladosti imela tako poln hladilnik hrane, da bi vsak dan stala pred njim in razmišljala, ali bi danes za kosilo pogrela lazanjo ali pa raje ne, ker je rok uporabe spet pretekel in bo bolje, da odroma v smeti? Ali da bi odvrgla malo strgane nogavice in šla v poceni trgovino s kitajskim blagom kupit nove? Ali pa da bi vaš dedek pokvarjeno kosilnico takoj odpeljal na Dinos? Ali še slabše, nekam v gozd?
Mogoče je to malce ironično, ampak s takšnimi situacijami se vsekakor srečujemo danes. Vsega imamo v obilju in vse je tako zelo dosegljivo. Zaradi tega smo postali grozno razvajeni. Želimo si več in več, pri zadovoljevanju svojih potreb pa preveč poredko pomislimo na svojo okolico. Na skrb za naš planet. Premalokrat se vprašamo, ali kako novo stvar res potrebujemo ali je to spet samo nova muha. Nismo še čisto ozavestili, da je novo lahko tudi iz druge roke, ne le naravnost iz trgovine. Novo je lahko tudi popravljeno.
Šivilje in čevljarji so že skorajda izumrli poklici. Tega si pred petnajstimi leti ne bi mogla predstavljati. Ne smemo pustiti, da te čudovite poklice nadomestijo trgovine, ki propagirajo fast fashion - modna oblačila in dodatke, ki jih uporabimo in odvržemo. Trgovin z oblačili iz druge roke in centrov ponovne uporabe je vse več in ne, niso namenjeni samo tistim, ki si ne morejo privoščiti novih stvari. Namenjeni so ekološko usmerjenim potrošnikom. Tukaj so tudi najrazličnejše izmenjevalnice, kjer lahko svoje stare kose oblačil zamenjamo z drugimi in tako prenovimo svojo garderobo. Vsako večje mesto ima bolšje sejme, antikvariate in servise malih gospodinjskih aparatov.
Ob tem zagotovo ne smemo pozabiti na dežnikarje. Se še spomnite kakšne popravljalnice dežnikov iz svoje mladosti? Ne boste verjeli, v središču Ljubljane ena še vedno deluje. In z odprtimi rokami čaka, da prinesete svoj pokvarjeni dežnik v popravilo. Vem, da je po navadi ceneje, da pokvarjenega vržemo proč in za tri evre kupimo novega. Lahko pa vlagamo v lokalne obrtnike, gradimo boljšega sebe in naredimo dobro delo za svoj planet. In na tej točki vas vabim, da se spoprijateljite s karto mojstrov, pripravljeno za vse nas, ki si prizadevamo za lepši svet.
Piše: Mateja Zupan
Vir: http://ebm.si/o/sl/ |
Alternative Zero Waste
Prispeval/a: Aarhon dne sreda, 22. november 2017 @ 08:33 CET
Že takrat smo nejeverno poslušali zgodbe, kako v Nemčiji ljudje mečejo proč vse mogoče reči, ki bi jih mi še dolgo popravljali. Poslušali smo kako umazane teniske preprosto vržejo proč, medtem ko smo jih mi nosili dokler ni odpadel jezik in je podplat počil po sredini. Pa kako proč vržejo celo kosilnico samo zato ker ne vžge.
Danes, ko smo osamosvojeni in rešeni komunizma, je tudi nas doletela dokajšnja blaginja. Očitno smo povzeli navade zahoda.
Težko bomo to spremenili. Največ kar je možno, je da se uredi organizirana razgradnja starih strojev in ponovna uporaba surovin. S tem bi največ naredili za okolje.
Alternative Zero Waste
Prispeval/a: Nan dne sreda, 22. november 2017 @ 11:54 CET
Mladina odkriva čar starih časov, pa tako moja najstnica sama sebi šiva, popravlja , kar lahko popravi,preverja me kje sem kaj kupila, ali je slovenskega porekla, kaj piše na embalaži živil. pa nedajbog da zavijem na "prepovedani" del tržnice.. nikoli ne bo odkrila veselja njene none nad zalogo plastičnih vrečk doma in novega modela najlonk, v "enem kosu":))
Alternative Zero Waste
Prispeval/a: Nan dne sreda, 22. november 2017 @ 12:01 CET
p.s.
...veselja njene none " (moje mame)
:)